Aktualno

To o mucu Mišku, ki ne sme več v čakalnico UKC Maribor, pravi veterinar

Miško, foto pater Ivan Hočevar

Muc Miško, ki je bil priljubljena svetla točka čakajočih pacientov v UKC Maribor, tja več ne sme.

Ta novica je po tem, ko so Miška vzljubili vsi, ki so ga srečali – ali pa o njem le brali – na dan prinesla tudi debato o tem, zakaj živali ne smejo v bolnice, ko pa so marsikje pravi terapevti za bolnike. 

Oglasil se je tudi veterinar Demitrij Osterman iz Veterinarske ambulante Osterman v Slovenj Gradcu, ki pravi takole: “Ivanov muc Miško je postal prava medijska zvezda. S svojo skorajda zenovsko potrpežljivostjo je počival na stolu v čakalnici urgentnega oddelka in se dajal na razpolago ljudem, ki so večkrat ure in ure čakali na obravnavo.”

Doda, da so razlog za dekret, da maček ni več zaželen v prostorih bolnice, kakopak bolezni, ki jih maček lahko prenaša, bolnica pa prostor, kjer so najranljivejši in seveda – kdo bo odgovoren, če do česa pride.

“Na plan je bruhnila stara fobija do mačk kot prenašalk bolezni, nosečnice bo okužila toxoplazmoza, otroci bodo imeli mačje gliste, maček lahko koga opraska in ta dobi “bolezen mačjih krempljev”, vsi pa se lahko okužijo z glivicami, saj jih potepuške  mačke zagotovo prenašajo. Da seveda ne omenim rabdofobije, ki kljub temu, da stekline praktično ni v Sloveniji še kako  tli v kolektivni zavesti ljudi,” je zapisal veterinar na svojem javno dostopnem Facebook profilu.

Zakon dejansko prepoveduje vstop muca Miška v prostore bolnišnice, ampak, kot dodaja Osterman, je zakon brez srčne substance in ne vidi onkraj svoje pojavnosti, ne zmore videti onkraj dogajanja, ki ni samo nevarnost okužbe, temveč je mnogo več, saj “maček v svojem bistvu opravlja volontersko terapevtsko vlogo in kot tak bi se moral tudi dejansko videti in slišati.”

Eden od glavnih argumentov nasprotnikov prisotnosti muca v čakalnici je ta, da bolnica ni mesto za živali in da tja lahko vstopajo samo terapevtski psi v spremstvu lastnikov.

Osterman nato navede nekaj primerov iz celega sveta, ki dokazujejo nasprotno:

  • “V Whipps Cross Hospital v Londonu imajo mačka  Arthurja, ki  redno obiskuje čakalnico bolnišnice. Čeprav ni uradni terapevtski maček, je postal priljubljen med pacienti, ki pravijo, da jim njegova prisotnost pomaga zmanjšati tesnobo med čakanjem.
  • V  Cambridgu  v Addenbrooke hospital  imajo mačka Henry, ki redno obiskuje bolnišnico, kjer prinaša tolažbo pacientom in osebju. Njegova prisotnost je bila še posebej cenjena med pandemijo COVID-19, ko je pomagal dvigniti moralo v težkih časih.
  • Celo v svetovno znani in cenjeni Kraljevi bolnišnici v Londonu imajo mačka  po imenu London, ki sodeluje s programom Pets As Therapy in redno obiskuje bolnišnico. Njegovi obiski prinašajo  po besedah zaposlenih, pravo veselje pacientom.
  • Na Novi Zelandiji je ta praksa prav pogosta, saj imajo mačke v čakalnicah v mnogih bolnišnicah; Waitakere Hospital Auckland ima mačko Daisy, Burwood Hospitale Christchurch ima mačka Harryja, Masterton Hospital V Mastertonu pa ima mačka Boona.

“Prav gotovo v vseh teh bolnicah poznajo epidemiološke probleme, ki jih po črki zakona prinaša prisotnost mačk v bolnici. Ampak so vseeno znali pogledati širše in globlje, ter prisluhniti  pacientom in tudi osebju, prevrednotiti problem v rešitev in prepoznali vrednost so/bivanja mačke v čakalnih prostorih  bolnišnic. Naj UKC Maribor postane svetel primer dobre prakse pri nas, ni potrebno veliko, samo malo volje in odprtega srca,” zaključi veterinar.