Za razliko od psov, ki so se z ljudmi razvijali tesneje in dlje časa, so mačke ohranile več samostojnosti – in prav ta lastnost pogosto vodi v napačna prepričanja o njihovem vedenju, potrebah in čustvih.
Nekateri miti so simpatični, drugi pa lahko mačkam celo škodujejo. Čas je, da jih pogledamo skozi prizmo znanosti.
Mleko je zelo razširjen, a nevaren mit
Podoba mačke, ki zadovoljno srka mleko iz sklede, je globoko zasidrana med ljudmi. A realnost je precej manj idilična. Večina odraslih mačk je laktozno intolerantnih. Po obdobju odraščanja namreč prenehajo proizvajati encim laktazo, ki je nujen za razgradnjo mlečnega sladkorja. Posledice so lahko neprijetne – od prebavnih motenj do resnejših zdravstvenih zapletov.
Posebej zavajajoče je dejstvo, da mačke bolečino in nelagodje zelo dobro skrivajo. Evolucijsko gledano je to smiselno, saj bi v naravi kazanje šibkosti pomenilo večjo nevarnost. Zato dejstvo, da mačka po mleku »ne kaže težav«, še ne pomeni, da jih nima. Če ji želimo dobro, je mleko treba črtati z jedilnika, pravi znanost.
Raje jogurt
Tudi mačjim mladičem ne dajemo kravjega mleka, saj po njemu večinoma dobijo diarejo. Driski se izognemo z mačjim mlekom ali kozjim mlekom – ali kakšno žličko jogurta ali drugih fermentiranih mlečnih izdelkov.
Kaj pa mačke, ki so, kot je bilo prikazano marsikje, živele v hlevu in so prišle po malo mleka ob molži? Sklepamo lahko, da mačkam mleko diši – ali pa so zgolj bile tako lačne, da jim je mleko prijalo. Sveže kravje mleko tudi ni enako mleku, ki ga kupimo v trgovini. Tako kot ima danes večina odraslih po mleku težave – zaradi ravno istega razloga s pomanjkanjem encimov – velja tudi za mačke. Pa če se nam zdijo še tako ljubke, ko jim nekaj kapljic ostane na brčicah.
