Nakup pasemske mačke

foto: Annix Wolf animal photography
Ko gre za nakup pasemske mačke, ljudje poiščejo različne načine. Nekateri zagovarjajo nakup pri znancu, drugi odprejo portal z oglasniki in že držijo mucka v rokah.

Je pa tudi redka manjšina ljudi, ki se zaveda, kakšna so potencialna tveganja in nevarnosti legel, ki niso registrirana pri felinološki zvezi Slovenije.

Definicija pasemske mačke in kako se izogniti lažem prodajalcev

Pasemska mačka je samo tista, ki ima rodovnik in katere starši so pridobili vzrejno dovoljenje. Rodovnik ni nič drugega kot nekakšna osebna izkaznica mačke, na kateri so vpisani njeni predniki, kot dokaz, da mačka res pripada pasmi. Kadar smo v dilemi, ali je naša mačka res rodovniška, pokličemo felinološko zvezo Slovenije ali katerega od felinoloških društev, kjer imajo seznam vseh registriranih rodovniških legel. Ne nasedajte lažem, da so mucki »čistokrvni«, le rodovnika nimajo. Te živali so največkrat iz«vzreje«, ki ne teži k ohranjanju pasme in njenega zdravja, vizualnih in karakternih značilnosti. V ospredju je velikokrat denar. Prodajalci še sami ne vedo ali pa jih ne zanima, kakšno škodo delajo pasmi z vzrejo, ki je mimo vseh predpisov. Zato preverite vsakega vzreditelja.

Dolžnosti odgovornega vzreditelja in zakaj so cene pasemskih mačk tako visoke

  • Dober vzreditelj upošteva Zakon o zaščiti živali in mačk ne odda pred zakonsko predpisano določitvijo. Najprimernejši čas za ločitev mladičev od matere je v starosti 12-16 tednov. Nikakor pa ne pri osmih tednih, kot mnogi zmotno mislijo.
  • Vzreditelj, ki mu gre v prvi vrsti za dobrobit svojih mačk, bo opravil zdravstvene preglede, ki so predpisani za njegovo pasmo in lahko brez testiranj prenašajo dedno prenosljive bolezni na potomce. Za nekatere pasme je denimo pogoj za pridobitev vzrejnega dovoljenja, da je mačka brez srčnih in kolčnih bolezni. Nekatere pasme so namreč dovzetne za bolezni srca in kolčno displazijo.
  • Odgovoren vzreditelj svoje mačke ne bo paril s prvim samcem, temveč po potoval po državi ali celo v tujino, da bo našel samca dobrega zdravja in eksterierja. Cene paritve so različne in tudi skok mora vzreditelj plačati, pa obiske razstav, obiskati mora vzrejni pregled, da njegove mačke pridobijo vzrejno dovoljenje.
  • Mačjo mamo in potomce bo hranil z kvalitetno hrano, ki je navadno tudi dražja. K stroškom vzreje sodijo še razstave, saj sta vzreja in razstavljanje med saboj povezani. Stroški razstavljanja ene živali so minimalno vsaj 60 – 100 €, če je razstava enodnevna in v domači državi, v tujini cene hitro narastejo na stotine evrov, treba pa je vključiti še prevoz in prenočitve, če vzreditelj obišče več razstav. Mačke je potrebno tudi cepiti, čipirati, izdati rodovnike, vpisati celotno leglo pri felinološki zvezi, razglistiti in izdati potne liste za celotno leglo. Zelo zaželeno je tudi, da ima mladič opravljena testiranja za FIP, FELV, levkozo.

Cena kvalitetne mačke je takšna zaradi stroškov in odgovornosti dobre vzreje. Medtem, ko prodajalec neregistriranega legla navadno nima nobenih drugih stroškov kot osnove, pa še te zelo rad preskoči. Muck velikokrat niti ne cepi, čipi, niti nima znanja o kvalitetni hrani in oskrbi, kaj šele poznavanju svoje pasme in zdravstvenih težav, ki so dedno prenosljive.

Anja Kosi