Hrvaški ovčar je bil nedavno uvrščen na seznam nesnovne kulturne dediščine Republike Hrvaške, s čimer je uradno priznana njegova izjemna kulturna in zgodovinska vrednost kot avtohtone pasme.
Pasma ima dolgo zgodovino. Hrvaški ovčar se v zgodovinskih virih omenja že v 14. stoletju. Po eni od teorij naj bi izviral iz starodavnih »sojeniških psov« (Pfahlbauhund), ki so živeli na območju današnje Slavonije. Druga teorija pa pravi, da so prednike današnjega hrvaškega ovčarja s seboj prinesli Hrvati med veliko selitvijo ljudstev v 7. stoletju.
Hrvaški ovčar je delovni pes in sodoben družinski član
Ta značilno črn, kodrast pes je znan po svoji poslušnosti, učljivosti in izjemnih delovnih sposobnostih. Čeprav je bil prvotno vzrejen za delo z ovcami in varovanje posesti, se danes vse pogosteje pojavlja tudi kot družinski pes.
Hrvaški ovčar slovi po inteligenci, navezanosti na človeka in živahnem značaju. Je pes, ki zlahka preklaplja med igro in resnimi nalogami, zaradi česar je primeren tako za aktivne posameznike kot za družine.
Več o pasmi pa tule.
