Predstavljamo pasme: Bernski planšarski pes znan po prijaznosti in družabnosti

Gre za staro pasma (najverjetneje iz 17. stoletja), ki izhaja iz Švicarskih Alp (kanton Bern). Včasih so bili bernski planšarski psi idealni delovni in družni psi, ki so jih uporabljali za vleko tovora (npr. v mlekarne so vozili mleko), za čuvanje farm, živine ter za družbo kmetom. V 20. stoletju je postala pasma zelo priljubljena, zaradi velikega zanimanja in neodgovorne vzreje se je pasmi občutno skrajšala življenjska doba, ki je danes povprečno 7 let.

Višina pri samicah je med 58 in 64 cm, pri samcih pa med 64 in 70 cm. Psi te pasme tehtajo med 40 in 55 kg. Imajo širok prsni koš in močne noge. Dlaka je gosta in dolga, ravna ali rahlo valovita. Glava je široka, z močnim gobcem, uhlja pa sta srednje dolga in viseča. Oči so temno rjave in mandljaste oblike ter poudarijo bernsko bistroumnost in prijaznost.

Potrebujejo lastnika, ki jim dovoli bližino

Dragica Kaiser, vzrediteljica bernskih planšarskih psov, pove, da so ti psi zelo družabni, ob sebi zato potrebujejo lastnika, ki jim bo dovolil bližino in jih ne bo osamil, saj osame ne prenašajo. Boks zato za bernskega planšarskega psa ne pride v poštev. Dobro se znajdejo v stanovanju in na dvorišču, samo da so ob svojem lastniku.

Ker so bili nekoč predvsem delovni psi, je v njihovih genih potreba po delu in zaposlitvi zelo prisotna. Radi vlečejo, iščejo, ves čas nekaj počnejo, zato jih je treba zaposliti. V nasprotnem primeru si bodo sami poiskali ‘delo’, ki lastniku morda ne bo všeč.

»Redni dnevni sprehodi, ki niso predolgi oz ura akcije, v več delih, na dan, je za bernca dovolj,« pove sogovornica. Doda še, da potrebujejo tedensko krtačenje in česanje dlake, v sezonskem odpadanju pa vsakodnevno. Tako se skrajša proces menjave dlake. Kopanje priporoča po potrebi, striženje dlake pa za to pasmo ni priporočljivo. Nujna je tudi redna skrb za higieno ušes in ustne votline.

Kakovostno in uravnoteženo hrano je treba odmerjati

Vzrediteljica pove, da je kakovostna in uravnotežena prehrana za to pasmo zelo pomembna, tako za dobro počutje kot lep videz in svilnato dlako. Ker je pri bernskih planšarskih psih zaznati veliko alergij, je priporočljivo uporabljati hrano, ki ne vsebuje žitaric, konzervansov in drugih alergenov. Opozori pa še, da so bernci nagnjeni k debelosti, zato je potrebno pravilno količinsko odmerjanje hrane.

Bernci znajo presoditi, ali je ukaz zanje dober

Znano je, da bernski planšarji izstopajo s svojo tribarvno pojavo, prijaznostjo in bistroumnostjo. »Vedno mislijo s svojo glavo. Pri ukazih vedno premislijo nekaj sekund in presodijo, če je to zanje dobro,« pove sogovornica. Veljajo za izredno zveste spremljevalce svojega človeka, niti minuto časa niso radi sami. Zanimivo je tudi, da ob človeku sedijo vedno tako, da mu grejejo noge. Radi vlečejo vozičke ter ugajajo in so na to zelo ponosni, če so opaženi.

Zdravje in dedne hibe

Povprečna starost bernskih planšarskih psov je okrog sedem let, nekateri lahko živijo tudi 10 ali 13 let. Sicer pa so nagnjeni k displaziji kolkov in komolcev, prisotne so težave z vekami (entropija, ektropija), veliko je tveganje za raka (sarkom). Zelo so dovzetni tudi na klopne bolezni.

»Zaradi vseh teh težav je izredno pomembno ob nakupu mladiča preverjati dolgoživost prednikov in kupiti mladiča od preverjenih vzrediteljev, ki ne parijo kar vse povprek, ampak preverjajo linije in izbirajo paritvene kombinacije, ki ne nosijo displazij in ki imajo manjšo verjetnost obolelosti za rakom,« opozori vzrediteljica. Doda še, da odgovoren vzreditelj opravi vse potrebne zdravstvene teste psa, ki jih lahko lastnik ob nakupu mladiča pregleda.

Pomembno je tudi, kako psi te pasme živijo, ker so rahločutni, stres zelo vpliva na njihovo zdravje. Na tem mestu dodajmo, da slabo prenašajo tudi vročino in jim je zato treba v vročih poletnih mesecih omogočiti bivanje v hladnem (klimatiziranem) prostoru.

Sogovornica pove še, da je pomembna zaščita proti klopnim boleznim, saj je anasplazmoze, erlihije in drugih klopnih okužb izredno veliko. Priporoča tudi vsakoletno preventivno testiranje na klopne bolezni, kot tudi preventivne veterinarske preglede, da se morebitne bolezni čim prej odkrijejo.

Z drugimi živalmi in otroki se dobro razumejo

Tako z mačkami kot s psi, ne glede na velikost in pasmo, se ‘berniji’ zelo dobro ujamejo, saj so zelo nežni in ljubeznivi, lahko tudi zaščitniški.

Veljajo tudi za družinske pse, saj na splošno obožujejo ljudi, zlasti otroke. Z njimi so nežni in potrpežljivi. »Je pa treba, zaradi njihove velikosti, paziti pri igri z majhnimi otroki, da se otroci ne poškodujejo, saj s svojo pojavo nehote lahko prevrnejo otroka,« opozori vzrediteljica.

Mladička je treba socializirati že v prvih tednih življenja

S socializacijo psa mora začeti že vzreditelj, navajati ga mora na druge ljudi, otroke, vožnjo z avtomobilom, novo okolico … S socializacijo in šolanjem nato nadaljuje odgovoren novi lastnik. »Šolanje ni zahtevno, s pozitivno energijo in priboljški dosežemo vse. Ker bernc pozno dozori (pri dveh letih), naj bodo vaje za šolanje kratke in raznolike, da se ohrani njegov interes do dela. Vsaka dobro opravljena vaja mora biti nagrajena s priboljški, vendar moramo paziti, da tega ni preveč,« priporoča vzrediteljica. Doda, da groba vzgoja pri berncu ne pride v poštev, zato je treba pri vzgoji ostati miren, potrpežljiv in sproščen, vendar odločen.

Če si želite družinskega psa, ki najraje preživlja čas s svojim lastnikom in je znan po prijaznosti ter inteligenci, potem je bernski planšarski pes prava izbira. A le, če mu lahko zagotovite dovolj kakovostnega časa, zahtevano gibanje in nego ter brezpogojno ljubezen.