Bistvo bioresonance je okrepiti organizem toliko, da se zmore sam pozdraviti. Deluje s pomočjo frekvenčnih valov, ki jih proizvaja bioresonančni aparat. Vsa živa bitja oddajamo valovanje, ki ga je možno z bioresonančno napravo zaznati in uravnovesiti.
O tej terapiji smo se pogovarjali z veterinarko in bioresonančno terapevtko Mojco Cerovšek, ki na vprašanje, kdaj pomisliti, da bi psa peljali na bioresonanco, odgovarja: »Na prvem mestu so vsekakor alergije. Bioresonančno testiranje je namreč med najbolj zanesljivimi metodami za določanje alergenov. Poleg tega se pokaže tudi, kje so šibke točke kužka, da vemo, zakaj je do alergij sploh prišlo in kako jim pomagati, da ne bodo več alergični. Sicer pa ima bioresonanca zelo širok spekter delovanja in je koristna pri praktično vsakem obolenju.«
Sama terapija je za psa sproščujoča
Kdor je že izkusil bioresonančno terapijo, ve, da je treba pri miru ležati nekaj časa. Kako pa to prenesejo psi? »Tudi tisti kužki, ki se sicer bojijo veterinarja in so ob našem prvem srečanju bolj previdni, kasneje prav radi pridejo na terapije. Lastniki pogosto komentirajo, da jih preseneča, kako je kuža sproščen pri nas,« pravi sogovornica in komentira, da je to verjetno posledica tega, da se na terapijah večina psov povsem sprosti in zaspi in te pozitivne vibracije ostanejo v prostoru. Živali pa so za fine vibracije precej bolj občutljive kot ljudje.
Sogovornica kot malce bolj problematično izpostavi le prvo srečanje, ko je treba narediti bioresonančno testiranje, kar je včasih težava za bolj živahne kužke, ki bi raje raziskovali in se igrali.
Včasih pomaga že en sam obisk
Včasih je pri psu učinkovita že ena sama terapija, kar velja za tiste, ki jih ne spremlja zgodovina kroničnih obolenj in so hranjeni s pravo hrano. Po izkušnjah sogovornice pa je večji del njenih pacientov kroničnih in imajo za seboj že cel kup zdravljenj klasične veterine in prava umetnost je povrniti tak organizem nazaj v ravnovesje.
Učinki kdaj presenetijo tudi terapevta
»Če si priznam ali ne, je študij veterine tudi pri meni pustil določen pečat dvoma v vse, kar je neznanstveno, zato me učinki bioresonance pogosto presenetijo še bolj kot same lastnike kužkov,« pravi sogovornica in opiše nedavni primer psičke, ki je imela že več kot eno leto velik podkožni mozolj na hrbtu, ki se ob nobenem zdravljenju klasične veterine ni hotel odpreti. »Naredili smo samo eno terapijo in na mozolju se je naredila manjša odprtinica, iz katere je začel iztekati gnoj,« pove Mojca Cerovšek, katere velika želja in vizija je, da se združijo vrline klasične in komplementarne veterine in se na ta način nudi največ našim živalim.
