Gre za najmanjše okostje iz tistega obdobja do zdaj, ki kaže, da je bil pes velikosti čivave. Sicer raziskave kažejo, da je šlo za psičko, podobno jazbečarju. Glede na velikost arheologi sklepajo, da pes ni bil namenjen lovu.
Na to, da je bil čisto pravi ‘hišni ljubljenček’, pa nakazuje tudi dejstvo, da je bil pokopan skupaj z lastnikom.
To je velika posebnost za tisti čas, saj so, kot je bilo znano doslej, pse imeli le za lov in za čuvaje. Kasneje so se pojavile tudi ovčarske pasme.