Znanstveniki ocenjujejo, da se je udomačitev psov začela pred od približno 10.000 do skoraj 40.000 leti. V tem času so psi postali zelo spretni v razumevanju in interpretiranju človeškega vedenja.
Zaradi udomačitve so postali odvisni od ljudi, saj jih hranimo, sprehajamo, ščitimo in skrbimo zanje, ko so bolni. Bi torej lahko preživeli v svetu brez ljudi?
Verjetno bi se sčasoma naučili prilagajati in preživeti. Poleg tega se skoraj 80 odstotkov psov na svetu danes prosto giblje, zato večini psov odsotnost ljudi ne bi predstavljala velike spremembe.
Nove veščine preživetja
Na novo bi se naučili sklepanja odnosov in zavezništev z drugimi živalmi, ulično iznajdljivost, sposobnost hitrega prilagajanja spreminjajočim se razmeram in pripravljenost tvegati.
Pri tem bi imela pomembno vlogo tudi velikost: psi srednje velikih do velikih pasem bi se lahko bolje prilagodili kot psi najmanjših in velikanskih pasem psov.
Križanje psov z drugimi živalmi
Za preživetje bi bilo pomembno tudi križanje z drugimi živalmi, zlasti s kojoti in volkovi. Takšno križanje bi ustvarilo potomce, ki bi lahko preživeli in uspevali brez ljudi ter tako prenesli gene preživetja na prihodnje generacije.
Iskanje zavetja
Psi bi morali najti brloge, ki bi jim nudili naravno zaščito pred plenilci. To bi zahtevalo nekaj poskusov in napak, saj se psi prilagajajo novemu okolju in razvijajo sposobnosti preživetja.
Vsi domači psi se ne bi mogli prilagoditi
Tisti, ki bi se jim uspelo prilagodili, bi se naučili preživeti in celo uspevati v novem okolju. Upajmo pa, da našim pasjim prijateljem še nekaj časa ne bo treba izkusiti življenja brez nas.
