»Ograja je cela, vrata zaprta, a o psu ne duha ne sluha« je žal zelo realen scenarij. Pobeg psa se pogosto razume kot neposlušnost in nagajivost, vendar pa je resnica običajno veliko bolj zapletena.
Pes ne zapusti dvorišča brez razloga, ampak ker ga nekaj vleče drugam. Za to je lahko veliko razlogov, kot so gibanje zunaj ograje, družba, dražljaji ali preprosto dolgčas in občutek, da je življenje zunaj ograje bolj zanimivo.
Zakaj pes pobegne?
Dokler pobeg obravnavamo kot tehnično težavo, ki jo je treba rešiti z višjo ograjo, bomo spregledali bistvo. V ozadju je skoraj vedno razlog, ki ima več opraviti z njegovim notranjim svetom, kot z ograjo. Pes je bitje gibanja, vonjav in donosov in če mu vsakdan postane preozek, bo skušal poiskati izhod.
Razlogi za pobeg so skoraj vedno povezani z vsakdanom, ki psu ne ponuja tistega, kar po naravi potrebuje, zato je pomembno razumeti predvsem dve stvari:
- Kako pes pobegne in
- Zakaj ima tako močno potrebo, da zapusti domače okolje?
Ti dve zadevi bomo predstavljali v novi seriji.
1. del: Osamljenost
Eden najpogostejših vzrokov za pobege je dolgčas, tesno povezan z občutkom osamljenosti. Pes, ki večino dneva preživi sam, brez stika z ljudmi ali drugimi psi, si začne ustvarjati lastne načine zapolnjevanja časa. Dvorišče ali vrt, ne glede na velikost, hitro postane dolgočasen prostor, če ga tja spustimo vsak dan, ko pridemo domov – ali pa celo tam preživlja cele dneve. Zunanji svet pa ponuja zvoke, sledi, vonjave in obljubo dogajanja.
Še posebej izrazito je to pri mladih psih in tistih pasmah, ki so bile vzrejene za delo. Pastirski, lovski in športni psi niso ustvarjeni za pasivno čakanje, poležavanje na travi ali tek okoli hiše.
Če nimajo naloge, si jo izmislijo sami, zato pobeg postane hkrati projekt, cilj in nagrada. Ko pes ob vsakem odhodu odkrije nekaj prijetnega, kot na primer igro s sosedovim psom, pozornost ljudi ali svobodo gibanja, se vzorec hitro utrdi.
Pomembno je razumeti, da pes pri tem ne deluje iz kljubovanja. Njegovo vedenje je odziv na okolje, ki mu daje dovolj priložnosti in stimulacije, da bi bil to kar po naravi je.
Kaj lahko storimo, da preprečimo pobeg zaradi dolgčasa?
Namesto nenehnega popravljanja ograje se raje začnimo spraševati, kako psu zapolniti dan. Pes, ki je fizično in miselno »naredil svoje«, nima posebnega razloga za pobeg.
Osnova je redno gibanje izven domačega dvorišča. Kratek sprehod okoli hiše pogosto ne zadošča, saj pes potrebuje čas, da raziskuje, sledi vonjavam in se srečuje z novimi dražljaji. Zato je zelo pomembno, da psa vsaj enkrat dnevno peljemo na dolg sprehod (2-3 ure), po možnosti na čisto novo lokacijo. Takšni sprehodi niso koristni le za telo, temveč tudi glavo, saj je utrujen pes praviloma tudi bolj miren in bolj zadovoljen.
Pomembno vlogo ima tudi igra. Ne le samostojna igra z igračami, temveč skupna igra z lastnikom in socializacija z drugimi psi. Metanje žoge, vlečenje vrvi ali učenje prinašanja, daje psu občutek sodelovanja in pozornosti. Še bolj učinkovito je učenje preprostih ukazov ali trikov. Te kratki, vsakodnevni treningi psu dajejo strukturo in nalogo, ob enim pa krepijo vajin odnos.
- Primer: Lov na hrano na vrtu
Kadar mora pes ostati sam, mu je smiselno pustiti nekaj, kar ga zaposli. Interaktivne igrače, v katere se skrije priboljške, ali igrače, ki jih redno menjamo, pomagajo razbiti monotonost dneva. Tudi okolje samo lahko postane bolj zanimivo, če pes nima ves čas dostopa do istega prostora.
- Kako urediti psu senzorični vrt?
6 načinov, kako psu obogatiti življenje z vohanjem: ‘Senzorični vrt’
Najbolj učinkovito je, da pes zunaj ni sam …
V primerih, ko je pes več ur sam doma, je smiselno poiskati pomoč. Pasji vrtci, sprehajalci ali pomoč prijateljev in sosedov so pogosto nujen del odgovornega lastništva. Pes, ki dobi dovolj stikov čez dan, redkeje išče pozornost drugje.
Nenazadnje pa je včasih najboljša rešitev tudi ta, da pes preprosto ni sam zunaj. Bivanje v hiši je najlažji način, kako zmanjšati tveganje pobega in hkrati okrepiti občutek pripadnosti. Pes, ki se počuti kot del doma, ima manj razlogov, da bi ga zapuščal.
