A ironija je očitna: brez psov človeška civilizacija, kot jo poznamo danes, sploh ne bi obstajala. Strokovnjaki poudarjajo, da smo prav zaradi psa kot prve udomačene živali sploh lahko ustvarili temelje kmetijstva, industrije in digitalne revolucije.
Pes – prvi udomačeni spremljevalec človeka
Arheološki podatki kažejo, da so se volkovi približevali človeškim ognjiščem že pred 40.000–15.000 leti. Sprva jih je privlačila hrana, ki so jo ljudje zavrgli, kasneje pa so ljudje začeli zavestno vzgajati volčje mladiče. Tako je iz volka nastal pes (Canis lupus familiaris) – z mehkejšimi potezami, spuščeni ušesi in edinstveno sposobnostjo razumevanja človeških obrazov.
Do prvih naselbin so bili psi že nepogrešljivi. V Mezopotamiji, Indiji in drugod jih arheologi najdejo v pokopih skupaj z ljudmi ali domačimi živalmi. To dokazuje, da psi niso bili le pomočniki pri lovu ali varuhi vasi, temveč resnični člani skupnosti.
Psi in razvoj civilizacije
Genetske raziskave kažejo, da vsi sodobni psi izvirajo iz enega izvora in da je bilo že pred 11.000 leti pet različnih pasjih linij. Psi so se selili skupaj z ljudmi, širili na vse celine in pomagali graditi svet, kot ga poznamo danes.
Brez njih bi človek ostal šibkejši lovec, ranljivejši prebivalec nevarnega sveta – in morda nikoli ne bi razvil mest in kultur. Pes je bil prvi korak k civilizaciji.
Paradoks sodobnega sveta: od soustvarjalca do »problema«
V današnjih urbanih središčih pa se pes pogosto obravnava kot problem. Primer Indije, kjer živi več kot 50 milijonov potepuških psov (vir), razgalja globalno dilemo. Po eni strani ljudje zahtevajo sterilizacije in zapiranje v zavetišča, po drugi pa pozabljamo, da potepuških psov v naravi nikoli ne bi bilo brez človeka.
Potepuški psi niso naravni pojav – ustvarili smo jih sami, ko smo jih začeli zapuščati in izločati iz svojih skupnosti. Tako smo iz zvestih spremljevalcev naredili nezaželen »problem«.
Dolg do psov: spoštovanje namesto izgnanstva
Če danes rečemo, da »v mestih ni prostora za pse«, pozabljamo, da so prav oni omogočili, da mesta sploh obstajajo. Rešitev ni v zanikanju zgodovinske resnice, temveč v priznanju:
-
psi so soustvarjalci naše civilizacije,
-
dolgujemo jim spoštovanje in skrb,
-
odgovorna skrbništva in humanitarne rešitve so edini pravi odgovor.
Psi so nas spremljali v dobrem in slabem, od ognjišč ledene dobe do digitalne dobe. Brez njih bi bila človeška zgodovina osiromašena – morda celo nedokončana.
