“Tara je naša triletna samojedka, popolnoma bela, puhasta, takšna, da jo ljudje na ulici redno ustavljajo in sprašujejo, če je “pravkar prišla s snega”. Je nežna, prijazna in zelo navezana na družino. Iz meni takrat še neznanega razloga, pa se je od cele družine vedno najbolj držala mene,” začne zgodbo njena lastnica.
Lansko leto je pri sebi začela opažati čudne simptome, kot so utrujenost, omotica, nekajkrat sem skoraj omedlela. Ker je bila imela stresno obdobje sprememb v življenju, je to pripisala temu vzroku. Ni razmišljala, da bi lahko šlo za kaj resnejšega. Ampak Tara je očitno vedela nekaj, česar ni nihče drug …
Tara, čuvajka in zdravnica
“Postala je izjemno zaščitniška. To pri njej ni običajno, ker je drugače zelo družabna. Na sprehodih se je začela postavljati med mano in ljudi, ki so se mi približali. Če sem se hotela preveč oddaljiti, me je nežno povlekla nazaj s povodcem. Doma je hodila za mano kot senca. Ko sem sedela, je položila glavo v moje naročje in me pozorno gledala, kot bi čakala, da se nekaj zgodi,” pripoveduje njena skrbnica.
Nekega popoldneva je omedlela v kuhinji. Tara je takoj začela lajati in tekati med njo in dnevno sobo, da so vsi prišli pogledat kaj se dogaja.
“To je bil trenutek, ko sem prvič pomislila, da mogoče ne pretirava. Šla sem na pregled, kjer so mi diagnosticirali avtoimuno bolezen v začetni fazi. Zdravnik je rekel, da sem prišla pravočasno in da bi lahko imela resne zaplete, če bi prišla čez kak mesec ali dva.. Ko sem to povedala doma, smo si bili enotni “Tara je vedela prej kot mi.””
Od takrat jo Tara spremlja na vsakem koraku; ne vsiljivo, samo prisotno. Na sprehodih preveri, če je za njo, ponoči spi bližje jneni sobi, kot je prej.
!Jaz pa se vedno, ko jo pogledam, spomnim, da me je prav ona spodbudila, da sem šla pravočasno k zdravniku. Včasih se pošalim, da imam “medicinsko sestro na štirih tacah”,” še zaključi.
