Šepanje pomeni, da pes težje prenaša težo na eno ali več nog, običajno zaradi bolečine. Včasih šepa le nekaj minut in se stanje hitro izboljša, spet drugič šepanje traja dlje časa ali se celo poslabšuje.
Strokovnjaki opozarjajo, da šepanje pri psu nikoli ni normalno, čeprav vzrok ni vedno takoj očiten.
Najpogostejši vzroki šepanja pri psih
Šepanje ima lahko veliko različnih vzrokov – od lažjih poškodb do resnih bolezni. Najpogosteje gre za:
- zlom kosti, zvin ali izpah sklepa,
- poškodbo vezi (npr. pretrganje križne vezi),
- nateg mišic, udarnine ali rane na tačkah,
- vraščene tujke, poškodovane nohte ali pike žuželk,
- okužbe kosti, sklepov ali mehkih tkiv,
- razvojne nepravilnosti, kot so displazija kolkov ali komolcev, luksacija pogačice in osteohondritis dissecans,
- degenerativne bolezni sklepov (artritis),
- bolezni, ki jih prenašajo klopi,
- avtoimunske bolezni in redkeje tudi tumorje.
“Šepanje je simptom, ne bolezen,” poudarjajo veterinarji. “Pomembno je ugotoviti vzrok, saj lahko enak simptom pomeni povsem drugačno težavo.”
Veterinarji ločijo med akutnim (nenadnim) in kroničnim (dolgotrajnim) šepanjem.
- Akutno šepanje nastopi nenadoma – pes se morda poškoduje med igro ali sprehodom. Če gre za blažjo obliko, pes še vedno uporablja prizadeto nogo, a manj obremenjeno. V takem primeru mu privoščite nekaj dni počitka in ga opazujte.
- Kronično šepanje traja več kot dva tedna in običajno kaže na globlji vzrok, kot je artritis ali degenerativna bolezen. Če se stanje v nekaj dneh ne izboljša, je potreben obisk veterinarja.
Če pes ne želi stopiti na nogo, če šepanje spremljajo bolečina, oteklina, krvavitev, tresenje ali spremembe v vedenju, ga je treba nemudoma peljati k veterinarju.
Kaj lahko storite doma, če pes šepa?
Če je šepanje blago in ni drugih znakov bolečine, psu omogočite strogo mirovanje – brez tekanja, skakanja in igranja. Peljite ga le na kratke sprehode na povodcu.
Nikoli ne dajajte psu človeških protibolečinskih zdravil, saj so lahko za pse nevarna.
Pred obiskom veterinarja preverite tudi blazinice tačk – včasih je krivec le zataknjen kamenček ali smola.
Kako veterinar postavi diagnozo?
Veterinar bo najprej temeljito pregledal psa – opazoval njegovo hojo, otipal sklepe, mišice in kosti ter preveril reflekse. Običajno sledijo rentgenske slike, včasih tudi krvne preiskave, CT ali MRI, da se izključi resnejše bolezni.
Lastniki morajo veterinarju pomagati z informacijami:
- Kdaj se je šepanje začelo?
- Je pes utrpel poškodbo?
- Se šepanje pojavlja stalno ali občasno?
- Ste poskusili s počitkom ali zdravili?
Zdravljenje
Zdravljenje je odvisno od diagnoze. V mnogih primerih zadostujejo počitek in zdravila proti bolečinam, običajno nesteroidni antirevmatiki, ki so posebaj prilagojeni psom. Strokovnjaki priporočajo zdravila, kot je Galliprant, ki učinkovito lajšajo bolečine pri osteoartritisu.
Pogosto veterinarji svetujejo tudi prehranske dodatke za zdravje sklepov, kot so glukozamin, hondroitin, omega-3 maščobe, zeleni ustnjači ali MSM. Na voljo so v pripravkih, kot so Dasuquin, Cosequin ali Welactin.
Pri hujših primerih lahko zdravljenje vključuje:
- imobilizacijo z opornicami ali povoji,
- fizioterapijo, lasersko terapijo, akupunkturo,
- kirurške posege,
- zdravljenje raka (kemoterapijo ali obsevanje),
- nadzor telesne teže in prilagojeno gibanje.
“Zdravljenje mora biti individualno in prilagojeno psu,” pravijo veterinarji. “Pomembno je sodelovanje med lastnikom in veterinarjem, saj le tako dosežemo dolgoročno izboljšanje.”
Okrevanje in preprečevanje šepanja
Večina psov po lažjih poškodbah okreva hitro, pri kroničnih težavah pa je potrebna večja potrpežljivost. Pomembno je, da pes počiva na mehki podlagi, ima omejeno gibanje in postopno vračanje k običajni aktivnosti. Pomagajo lahko ortopedske postelje, pasje rampe in oporne oprsnice.
Za preprečevanje šepanja poskrbite, da bo pes:
- vzdrževan na primerni telesni teži,
- redno pregledan pri veterinarju,
- zaščiten pred klopi in bolhami,
- imel urejene nohte (na 2–4 tedne),
- vedno na povodcu zunaj ograjenega prostora
Šepanje pri psu nikoli ni nekaj, kar bi smeli prezreti. Lahko je posledica manjše poškodbe ali znak resnejše bolezni. Če šepanje ne mine v nekaj dneh ali se poslabša, obiščite veterinarja.
Kot poudarjajo strokovnjaki: »Bolečina pri psih ni vedno očitna, a šepanje je njen najpogostejši pokazatelj. Pravočasna diagnoza je ključ do hitrega okrevanja.«
