Toda nova raziskava je pokazala, da se pri nekaterih psih ta navdušenost nad žogico lahko spremeni v nekaj, kar spominja na odvisnost.
Znanstveniki so opazili, da določeni psi kažejo vedenje, podobno človeškim odvisnostim – nenehno iskanje igrače, vznemirjenje ob njeni odsotnosti in težave z umirjanjem po igri.
Pri poskusih so ugotovili, da takšni psi kažejo višjo raven dopamina, hormona užitka, in močno navezanost na ponavljajoče se dražljaje – oz. na žogico. To ni nujno škodljivo, a če pes izgubi zanimanje za druge aktivnosti – sprehod, stik z ljudmi ali počitek – lahko igra postane vir stresa namesto veselja.
Kdaj žogica meji na odvisnost?
Kako prepoznamo, da je meja presežena? Če pes stalno zahteva igro z žogico, se brez nje nemirno sprehaja po prostoru ali cvili, je to znak, da bi bilo dobro vpeljati več ravnovesja. Pomaga rotacija igrač, umirjanje po igri in vključevanje drugih oblik miselne stimulacije – iskanje priboljškov, trening poslušnosti, kratki “vohalni izzivi”.
Igra z žogico, svetujejo strokovnjaki, naj bo sredstvo povezovanja, ne nadomestek za pozornost. Kot pravijo strokovnjaki, ključ ni v odvzemu žoge, temveč v raznolikosti in ritmu. Pes, ki zna uživati tudi v tišini, je pes, ki je res srečen.
Preberite tudi: Kako varne oz. nevarne so teniške žogice?
