Pasma Coton de tulear je namreč znana tudi po tem, da vedno izkoristi priložnost, da se pride pocrkljati k svojim družinskim članom.
Za kožuh je pri tej pasmi značilno, da je košat, puhast in mehak kot vata. Na ušesih ima lahko nekaj sledov svetlo sive barve (mešanica bele in črne dlake, ki skupaj ustvarita rahlo siv odtenek) ali barbe šampanjca. Prevladovati pa mora bela barva dlake.
Foto: Martina Kokalj – psarna Figaro & Dingo
Za pasmo je značilna izbočena hrbtna linija, kratke tačke, dolgo telo, temne oči, zavihan rep in pa večni nasmeh ter njihovo ‘šarmiranje’.
Odrasel Coton de tulear tehta med 4 in 6 kg. Dandanes je pasma pridobila težo zaradi močne zgradbe telesa oz težkih kosti. Velikost odraslega samca naj ne bi presegla 30 cm, samice pa so nekoliko nižje.
Coton de tulear je odsev lastnikove vzgoje
Martina Kokalj vzrediteljica Coton de tulearjev (psarna Figaro & Dingo), pove, da ti psi ne potrebujejo lastnika trde vzgoje, saj so primerni tudi za tiste, ki še nikoli niso imeli psa.
Gre za pasmo, ki je zelo vodljiva, učljiva in pametna. »Odrasli Cotoni so odsev lastnikove vzgoje, kar ga naučimo, to zna. Če psa ne učimo ali vodimo, se uči sam po svoje. Če v mladosti dobi vsaj malo usmeritve, je velika možnost, da postane poslušen in discipliniran kuža,« doda.
Sicer pa je to pasma psov, ki ima zelo rada crkljanje. »Vedno najdejo priložnost, da vas omrežijo s svojim nasmeškom, črnimi očmi, z mahanjem repa ter prinašanjem igrač, kot poziv na igro,« še pove sogovornica.
Foto: Martina Kokalj – psarna Figaro & Dingo
Potrebuje kratke sprehode in mentalno zaposlitev
Ta pasma sodi med družne pse, zato ji zadostuje že kratek sprehod, da opravi malo in veliko potrebo. »Seveda pa je dobrodošlo potepanje zunaj domačih prostorov, da se kuža znajde tudi drugje in da srečuje svoje vrstnike ter spoznava drugo okolje in opravi potrebo. Sprehodi so pomembni tudi za boljše počutje psa, za kondicijo, motoriko, učenje, spoznavanje in videnje,« poudari vzrediteljica.
Doda še, da je to pasma, ki lahko lepo shaja tudi v manjših stanovanjih, kjer se sprehaja iz ene sobe v drugo ali pa se zabava na domačem vrtu.
Pomembna je tudi redna mentalna zaposlitev. Ob deževnih dneh ga ne pozabite zaposliti z učenjem različnih trikov, saj so to zelo dojemljivi psi. Sogovornica predlaga tudi nekaj samote: »Kot mladiča je psa treba pustiti tudi samega, da se ne boji samote in da se nauči igrati sam s svojimi igračami. Če ima kakšno primerno kost, ob kateri se sprošča z grizenjem, se včasih tako zamoti, da sploh ne opazi, da niste ves čas ob njem.«
Zahtevnejša nega za razstavne pse
»Če ima pes dolgo dlako, kot jo veleva FCI standard je potrebno več truda in prilagajanja s sprehodi in nego dlake. Ob uporabljanju kakovostne kozmetike, pravih glavnikov ter krtač in doslednosti pri razvozlavanju dlake, je dlaka obvladljiva,« opiše nego dlake v kondiciji za razstavne pse.
Sicer pa ima lahko tudi krajše in bolj praktično postriženo dlako. Doda še, da naj bodo nohti postriženi vsaj na dva meseca. Dlako med blazinicami je treba postriči, za boljši oprijem blazinic.
Posebej opozori na čiščenje analnih žlez, če je pes dovzeten za vnetja in si jih težko izprazni sam. Na dva meseca je treba očistiti tudi ušesa ter odstraniti dlako iz ušes, za boljšo higieno ter zračnost.
Foto: Martina Kokalj – psarna Figaro & Dingo
Potrebuje raznoliko in naravno hrano
Sogovornica predstavi način prehranjevanja v njihovi psarni, za katerega pravi, da se na dolgi rok obnese zelo dobro. Psi morajo jesti raznoliko in uravnoteženo, da ne hrepenijo po drugi hrani, kot jo jedo doma.
»Moji psi jedo veliko naravne hrane. Kuhanega, surovega in pečenega mesa (divjačine, govedine, konja, ribe), kefir, jabolka, lubenico, zelenjavo, večino kuhane in zamešane v meso ter brikete – brez žitaric in piščanca. Ne dajem jim pasjih paštet ne konzerv. Tako kot za nas je tudi za pse na dolgi rok zdravo čim bolj naravno in čim manj predelano,« pove vzrediteljica. Doda še, da če obiskovalci prinesejo kake pasje priboljške, jih pa tudi pojejo.
»Ne dajem jim pasjih paštet ne konzerv. Tako kot za nas je tudi za pse na dolgi rok zdravo čim bolj naravno in čim manj predelano«
Zdravje in dedne hibe
Coton de tulear povprečno živi od 10 do 15 let, lahko tudi več in velja za zdravo pasmo psov.
»Dober vzreditelj bo opravljal genetske teste na svojih psih ter paril zdrave pse in s tem pripomogel k ohranjanju ali izboljšavi vizualne podobe kot genetskega zdravja same pasme,« je jasna sogovornica. Ta pasma na splošno nima posebno pogostih genetsko pogojenih zdravstvenih težav.
Doda še, da če psa puščamo prekomerno dnevno tekati po stopnicah in skakati iz visokih površin, se lahko v starejši dobi njegovega življenja pojavijo težave z hrbtenico, kot pri vseh malih psih.
Vzrediteljica še opozori, da je treba paziti, da ima Coton mirno življenje, na voljo zdravo prehrano, primerno prebivališče in veliko ljubezni.
Opomni še, da je res dobro, da ne pretiravamo z raznimi preventivnimi metodami dajanje raznih tablet, ampul, cepiv, pretiranemu jemanju antibiotikov, kajti to jim po njenih besedah najbolj poruši imunski sistem.
Radi imajo otroke in druge živali
Bombažki, kot jim ljubkovalno rečejo, imajo radi vse. Otroci so njihovi pajdaši za različne vragolije. Ampak tudi otroci se morajo naučiti, kako ravnati s psom, sicer se ne bodo želeli igrati z njimi. Radi se družijo tudi z drugimi psi in mačkami.
»Tudi do drugih nepoznanih ljudi so strpni in tolerantni, hitro se udomačijo in sprejmejo nova človeška poznanstva,« pove vzrediteljica.
Vzgoja ne predstavlja večjih težav
Ne glede na pasmo psa, ko mladička pripeljemo v novi dom, z vzgojo začnemo takoj. »Kuža se mora prve dni naučiti, kje je njegov prostor in kje opravlja higieno, ko mu bo to jasno, ne bo odvečnega brisanja lužic, ker bo potrebo opravil na za to namenjeno podlogo. Nekaj dni so z njim ožja družina, da se navadi sostanovalcev v hiši, potem šele bučnih obiskov, ki pa jim je dobro povedati, da je treba do mladiča pristopiti nežno, ker jih še ne pozna,« prve dni v domu opiše vzrediteljica.
Pojasni še, da pasja šola za bombažka ni potrebna, če znajo lastniki postaviti meje, kaj lahko in česa ne. Je pa seveda priporočljiva za lastnike, ki se ne znajdejo v vodilni vlogi.
»Ti psi se veliko naučijo tudi samo z opazovanjem načina življenja v hiši in okolici ter se potem krasno prilagodijo. Vzgoja te pasme ne predstavljala velikih težav,« zaključi sogovornica.
Če si želite psa, ki je prilagodljiv različnim življenjskim situacijam, prijazen in hkrati prikupen, potem je Coton de tulear prava izbira. Čeprav je karakteristika pasme strpnost in prilagodljivost, je tudi tej pasmi zaželeno posvetiti čim več kakovostnega časa in pa tudi zahtevne mentalne in fizične aktivnosti, nege in brezpogojne ljubezni.
