Pike, lise in zaplate: 10 pasem psov z zanimivimi vzorci dlake

Čeprav v vsakdanjem jeziku pogosto vsem preprosto rečemo lise ali pike, kinološki standardi med njimi razlikujejo. Pri opisovanju pasem tako srečamo izraze, kot so pike, zaplate, posejanost, roan, belton, pied, merle in harlekin.

Tokrat smo izbrali deset pasem, pri katerih je prav vzorec dlake ena najbolj opaznih značilnosti.

1. Dalmatinec – kralj pik

Če govorimo o pikastih psih, je prva asociacija skoraj zagotovo dalmatinec. Mladički se skotijo beli, značilne pike pa se začnejo pojavljati pozneje. Po standardu FCI morajo biti pike jasno omejene, čim bolj simetrično razporejene in se ne smejo zlivati v velike zaplate. Lahko so črne ali rjave oziroma jetrne barve.

2. Angleški seter – skrivnostni »belton«

Angleški seter je dokaz, da pikasta dlaka še zdaleč ne pomeni vedno velikih in jasno ločenih pik.

Zanj je značilen vzorec, imenovan belton – bela dlaka je posejana oziroma prepletena z drobnimi barvnimi lisami. Poznamo denimo blue belton, orange belton, lemon belton in liver belton, pes pa je lahko tudi tribarven.

3. Angleški pointer – bele površine in velike lise

Tudi pri angleškem pointerju so barve lahko zelo kontrastne. Najpogostejše so kombinacije limonasto bele, oranžno bele, jetrno bele in črno bele barve, dovoljene pa so tudi enobarvne in tribarvne različice.

Pri mnogih pointerjih vidimo zanimivo kombinacijo večjih barvnih lis ter manjših pik na beli podlagi. Prav zato je lahko vsak pes videti nekoliko drugače.

4. Nemška doga – harlekin

Enega najbolj dramatičnih vzorcev najdemo pri nemški dogi. Različica harlekin ima belo osnovno barvo, po telesu pa nepravilno razporejene črne zaplate. Te niso enakomerno okrogle kot pike dalmatinca, temveč so nepravilnih oblik in razporejene po telesu.

5. Nemški kratkodlaki ptičar – od velikih lis do drobne posejanosti

Nemški kratkodlaki ptičar ponuja skoraj celo paleto različnih učinkov. Psi so lahko rjavi, rjavi z manjšimi belimi oziroma posejanimi oznakami, temno ali svetlo rjavo posejani, beli z rjavimi oznakami oziroma posejanostjo ter tudi črni v podobnih kombinacijah.

Posebej zanimivi so močno posejani psi, pri katerih se bela in rjava dlaka na pogled skoraj zlijeta v novo barvo, večje rjave lise pa ostanejo jasno vidne.

6. Bretonski ptičar – lise, ki nikoli niso povsem enake

Bretonski ptičar je lahko belo-oranžen, belo-črn ali belo-rjav, dovoljena pa je tudi tribarvnost. Barve se lahko pojavljajo v bolj ali manj nepravilnih lisah, dlaka pa je lahko tudi posejana oziroma roan. Rezultat je velika raznolikost: pri enem psu prevladuje bela z nekaj velikimi zaplatami, drugi pa je lahko tako močno posejan, da je njegov videz povsem drugačen.

7. Mali münsterlandec – rjave zaplate na beli podlagi

Mali münsterlandec ima lahko rjavo-belo ali rjavo posejano dlako, pogosto z večjimi rjavimi zaplatami. Posebnost so lahko tudi svetlorjave oznake na gobcu, nad očmi in okoli zadnjika, ki jih standard dovoljuje le v omejenem obsegu. Gre za še en lep primer tega, kako lahko kombinacija velikih barvnih površin in drobne posejanosti ustvari zelo različen videz znotraj iste pasme.

8. Francoski buldog – pied

Tudi med majhnimi družnimi psi najdemo izrazit vzorec. Ena od priznanih različic francoskega buldoga je pied. Gre za progastega ali rjavorumenega psa z belo barvo, ki lahko zavzema srednji ali večji del telesa. Pri izrazito belih psih tako ostanejo posamezne temnejše zaplate, pogosto tudi na glavi.

9. Angleški špringer španjel – pike med večjimi zaplatami

Angleškega špringer španjela pogosto prepoznamo po velikih belih in temnih površinah. Dovoljeni sta črno-bela in jetrno-bela kombinacija, obe pa se lahko pojavljata tudi z ožigi. Na belih delih kožuha se pogosto pojavljajo še manjše pike oziroma posejanost.

Posebej opazne so lahko na nogah in gobcu, medtem ko na telesu ostajajo večje, jasno vidne barvne površine.

10. Kooikerhondje – velike oranžno-rdeče zaplate

Nizozemski kooikerhondje nima drobnih pik kot dalmatinec, ampak povsem drugačen tip vzorca. Na beli osnovni barvi ima jasno vidne oranžno-rdeče zaplate. Glava naj bi bila pretežno bela z oranžno-rdečimi deli na licih, značilni pa so tudi črni vršički dlake na uhljih, tako imenovani »uhani«.

Prav kombinacija čiste bele, velikih toplih barvnih zaplat in temnih konic uhljev daje pasmi njen značilni videz.