Veterinarska zbornica Slovenije in Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani sta izrazili resne pomisleke glede predloga novele Zakona o veterinarstvu, ki ga je v zakonodajni postopek vložila skupina poslancev pod vodstvom poslanke Katja Kokot.
V skupni izjavi sta poudarili, da z besedilom predloga pred njegovo vložitvijo nista bili seznanjeni in da pri njegovi pripravi nista sodelovali. Po njuni oceni gre za spremembe, ki pomembno posegajo v organizacijo veterinarske dejavnosti v Sloveniji, zato bi morale nastajati ob sodelovanju ključnih strokovnih institucij.
Posebno skrb po njunih navedbah vzbuja dejstvo, da predloga ne spremljajo analize tveganj glede vpliva na delovanje javne veterinarske službe. Opozarjata, da je učinkovita veterinarska služba eden od temeljev biovarnosti, preprečevanja širjenja kužnih bolezni živali in zagotavljanja prehranske varnosti.
Po navedbah obeh institucij bi lahko predlagane spremembe vplivale na operativno pripravljenost sistema za ukrepanje ob izbruhih bolezni živali. Pri takšnih dogodkih je hitro ukrepanje ključnega pomena, saj lahko zamude povzročijo veliko gospodarsko škodo in ogrozijo oskrbo s hrano.
Predlog novele med drugim predvideva spremembe pri organizaciji dežurne veterinarske službe ter zmanjšanje nekaterih kadrovskih in organizacijskih pogojev za opravljanje veterinarske dejavnosti.
Po oceni Veterinarske fakultete in Veterinarske zbornice bi to lahko vplivalo na dostopnost veterinarske oskrbe, zlasti na podeželju in v nujnih primerih.
Obe instituciji zato poudarjata, da bi morale biti morebitne spremembe zakonodaje pripravljene na podlagi strokovnega dialoga, analiz in sodelovanja vseh ključnih deležnikov slovenskega veterinarstva.
Gre za doslej najostrejše javno opozorilo veterinarske stroke glede predloga novele. Razprava tako ni več omejena le na vprašanje organizacije dežurstev, temveč odpira tudi vprašanja delovanja sistema ob izbruhih kužnih bolezni, biovarnosti in dolgoročne dostopnosti veterinarskih storitev.
