Psi živijo v trenutku
Noben lastnik ne želi slišati besed, da za njegovega psa ni več zdravila. Da zdravljenje ne prinaša več izboljšanja. Da je zdaj pomembnejše vprašanje, kako bo živel zadnje dneve, kot pa, koliko jih še ima.
Takrat se odpre ogromno vprašanj, na katera nimamo odgovorov. Ali ga boli? Ali ve, da odhaja? Ali delam dovolj? In predvsem – kaj bi si v tem trenutku želel, če bi mi to lahko povedal?
Veterinarji, ki se ukvarjajo s paliativno oskrbo živali, pravijo, da psi smrti ne doživljajo tako, kot jo doživljamo ljudje. Ne razmišljajo o prihodnosti, ne bojijo se naslednjega dne. Živijo v trenutku. Prav zato jim lahko največ podarimo prav v tem trenutku.
Največ pomeni občutek varnosti
In to ni še ena igračka, še popoln zadnji izlet, še zadnja fotografija, niti ne najljubši priboljšek. Čeprav nam vse to da občutek, da smo naredili vse, kar smo lahko –je psu najpomembnejši občutek, da ni sam, občutek varnosti.
Mnogi psi proti koncu življenja postanejo počasnejši. Več spijo, težje vstanejo, hitreje se utrudijo. Nekateri izgubijo apetit, drugi slabše slišijo ali vidijo. Vse to je lahko del staranja ali bolezni. Kar pa ostaja skoraj nespremenjeno, je želja po bližini ljudi, ki jim zaupajo.
Zato veterinarji pogosto svetujejo nekaj presenetljivo preprostega – bodite ob njem. Mirno sedite poleg njega. Pobožajte ga, če mu to ustreza. Govorite z glasom, ki ga pozna vse življenje.
Veliko psov v zadnjih dneh ne potrebuje veliko hrane, skoraj vsi pa potrebujejo občutek varnosti.
stock.adobe.com
Kakovost življenja je pomembnejša od dolžine
Včasih je največja ljubezen prav v tem, da opazimo, česa pes ne zmore več, in to sprejmemo.
Strokovnjaki za paliativno veterinarsko oskrbo poudarjajo, da je kakovost življenja pomembnejša od njegove dolžine. Dober dan ni nujno dan brez bolezni. Je dan brez hudih bolečin, brez strahu in z občutkom varnosti.
Mnogi lastniki si po izgubi očitajo, da niso storili dovolj. Da bi lahko poskusili še eno zdravilo, še eno preiskavo ali še eno terapijo. Veterinarji pa pogosto povedo nekaj, kar je težko slišati, a hkrati prinese tudi nekaj miru: psi ne štejejo dni. Šteje le, kako se počutijo danes.
Psi ne štejejo dni. Šteje le, kako se počutijo v tem trenutku.
Morda zato v zadnjih dneh od nas ne pričakujejo nemogočega. Ne pričakujejo, da jih bomo rešili za vsako ceno. Verjetno si želijo le, da jih ne pustimo samih. Da jih ne boli. Da slišijo znan glas. Da začutijo znano roko.
Da jim damo tolažbo, čeprav jo v teh trenutkih potrebujemo tudi sami.
Preberite tudi:
Izguba psa ali mačke: Kako si po slovesu pomagamo sami?
Žalovanje ob izgubi živali: skrbnikom manjka sočutja, razumevanja, brez obsojanja
Žalovanje ob izgubi živali: Skrbnikom manjka sočutja, razumevanja, brez obsojanja
