Morda se ustavi, usede ali uleže, vleče v nasprotno smer ali vas pogleda, kot da zelo dobro ve, kam ste namenjeni – in se s tem nikakor ne strinja.
Pes ima lahko za zavračanje odhoda domov precej dober razlog.
Se je naučil, da prihod domov pomeni konec vsega zanimivega?
Za psa je sprehod veliko več kot gibanje. Z vohanjem zbira informacije o drugih psih, ljudeh in dogajanju v okolici, raziskuje in se srečuje z dražljaji, ki jih doma ni.
Če prihod domov vedno pomeni konec raziskovanja, igre in naše pozornosti, se lahko hitro nauči prepoznavati znake, da se sprehod končuje. Nekateri psi zato začnejo zavlačevati že takoj, ko zavijemo proti domu.
Težava je lahko izrazitejša, če so sprehodi kratki ali pes nima dovolj priložnosti za vohanje in raziskovanje.
Morda je ugotovil tudi, da zavlačevanje deluje
Pes se lahko nauči zelo preproste povezave: ustavim se – in sprehod se nadaljuje.
Če se vsakič, ko obstane, obrnemo in z njim naredimo še en krog, je dobil natanko tisto, kar je želel. Vedenje, ki prinese želeni rezultat, se bo verjetneje ponovilo.
To ne pomeni, da nas pes »izsiljuje«. Preprosto se uči iz posledic svojega vedenja.
Kaj storiti, ko pes noče domov?
Nikakor ne na silo – ne vlecite, ne vpijte, ne moledujte. Močno vlečenje povodca lahko povzroči še več odpora, pri prestrašenem ali vznemirjenem psu pa težavo še stopnjuje.
stock.adobe.com
Poskusite ga spodbuditi, da vam sledi. Pokličite ga z veselim glasom, naredite nekaj korakov stran in ga nagradite, ko se premakne z vami. Pomaga lahko priboljšek, najljubša igračka ali kratka igra.
Če imate nekaj minut časa, lahko naredite tudi majhen ovinek. Pomembno pa je, da tega ne storite vedno neposredno po tem, ko se pes uleže ali začne vleči stran, saj ga lahko nehote naučite, da prav s takšnim vedenjem doseže podaljšanje sprehoda.
Naj tudi prihod domov prinese kaj dobrega
Eden najboljših načinov preprečevanja težave je, da prihod domov ne pomeni vedno takojšnjega konca vseh prijetnih stvari.
Na poti proti domu lahko psu občasno dovolite daljše vohanje, izvedete kratko vajo in ga nagradite ali se za minuto ustavite na njegovem priljubljenem mestu. Tudi doma ga lahko čaka nekaj prijetnega – igra, iskanje priboljškov ali počitek z vami.
Koristno je tudi spreminjati poti. Če vsak sprehod poteka po isti trasi in se na istem mestu vedno obrnete proti domu, se bo pes tega vzorca hitro naučil.
Kaj pa, kadar morate domov takoj?
Včasih preprosto ni časa za dodatnih deset minut pogajanj.
Če pes obstane, ostanite mirni in ga povabite naprej. Nagradite že nekaj korakov v pravo smer in nadaljujte. Pri manjšem psu, ki je zdrav in vajen dvigovanja, ga lahko v nujnem primeru tudi odnesete del poti, vendar to ne bi smelo postati običajen način zaključevanja sprehoda.
Pri večjem psu je toliko pomembneje, da prihod domov vadimo takrat, ko se nam ne mudi. Pes naj se nauči, da hoja proti domu ne pomeni nujno takojšnjega konca vsega zanimivega.
Včasih razlog ni vedenjski
Če je pes prej normalno hodil domov, nato pa se je nenadoma začel ustavljati ali noče hoditi naprej, bodite pozorni.
Vzrok so lahko boleče tačke, poškodba, bolečine v sklepih ali hrbtu, utrujenost ali pregrevanje. Pri starejših psih je lahko zmanjšana pripravljenost za hojo eden od znakov bolečine.
Pomembna je tudi razlika med psom, ki noče domov, in psom, ki preprosto noče več hoditi. Če se ustavlja tudi na drugih delih sprehoda, šepa, sopiha, zaostaja ali kaže druge spremembe, njegovega vedenja ne pripisujmo trmi.
Če se takšno vedenje pojavi nenadoma ali se ponavlja brez očitnega razloga, je smiselno najprej izključiti zdravstvene težave.
