Cilj projekta superpsi oz vojaški psi je z genskim inženiringom razviti povsem novo pasmo psa za ameriško vojsko in druge institucije, ki se pri svojem delu zanašajo na pasjo pomoč.
Idejo za projekt (in istoimensko podjetje Warhound) sta dobila Ben Lamm, ustanovitelj Colossal Biosciences, in Palmer Luckey, prvi mož ameriškega orožarskega in obrambnega podjetja Anduril.
Psi, vzgojeni v projektu Warhound, bodo prevzeli opravila, ki so prenevarna za ljudi oz prezahtevna za stroje. na primer:
- zaznavanje eksploziva,
- iskanje specifičnih predmetov in oseb ter
- druge posebne naloge.
Zakaj nova pasma?
V podjetju so odločitev utemeljili s presenetljivo statistiko: kar štirje od petih psov v “službi” ameriške vojske so evropskega porekla, več kot polovica vseh pa ne izpolnjuje strogih kriterijev za opravljanje vojaških nalog.
Zato želijo ustvariti psa, ki bo bolj zdrav, imel daljšo življenjsko dobo in manj genetskih predispozicij za bolezni, hkrati pa bi lahko pridobil večjo okretnost ali posebne sposobnosti, kot sta izboljšan voh in sluh.
Najboljše lastnosti nemškega in belgijskega ovčarja
Kloniranje psov ni nova znanost – raziskave so že pokazale, da kloni službenih psov ‘podedujejo’ številne zaželene lastnosti. Prav tako so znanstveniki in zasebna podjetja že gensko ‘urejali’ pse, na primer za displazijo kolkov, zmanjšanje alergenov ali zdravljenje mišičnih bolezni.
Ben Novak, glavni znanstvenik pri organizaciji Revive and Restore, ki se ukvarja s kloniranjem divjih živali za namene ohranjanja narave, pojasni, da lahko tovrstne raziskave napredujejo zelo hitro, ker je o genomih pasjih pasem že veliko podatkov.
Pri snovanju novega psa so se zgledovali po nemškem in belgijskem ovčarju, ki že veljata za zelo zanesljiva delovna psa. Celice izbranih psov bodo umetno vzgojili v laboratoriju, nato pa jim uredili gene – dodali tiste, ki bodo izboljšali sposobnosti psa, in odstranili tiste, ki bi ga lahko omejevali.
stock.adobe.com
Neučinkovit in etično vprašljiv postopek?
»To nikakor ni popolna znanost, postopek je še vedno precej neučinkovit,« opozarja Lisa Moses, veterinarka in bioetičarka z univerze Harvard. Uspešnost kloniranja psov je namreč nizka, postopek pa je nevaren za nadomestne matere.
Doda še: »Zahteva veliko psov, na katerih se izvajajo invazivni postopki, in veliko psov, ki umrejo, da bi lahko ustvarili enega kloniranega mladiča.«
Poleg tega ostaja odprto vprašanje dolgoročnih učinkov genskega urejanja – ti za zdaj niso dovolj raziskani.
Prvi klonirani psi naslednje leto
Prvo skupino psov bodo kmalu klonirali in začeli z inkubacijo, mladiči pa se bodo predvidoma skotili v začetku prihodnjega leta. Delo za vojsko, policijo, reševalce in druge službe bi psi lahko začeli pri starosti dveh let. Pri kloniranju bo sodelovala družba Viagen, ki je v lasti Colossal Biosciences in ima po besedah Lamma visoko stopnjo uspešnosti kloniranja, saj slovi tudi po projektih ponovne oživitve izumrlih vrst živali, kot sta mamut in dodo.
