10 najbolj trmastih pasem psov

Med psi obstajajo precejšnje razlike, tudi v tem, kako trmasti so lahko. Nekateri so v trmarjenju res izvrstni.

Če gre verjeti poznavalcem, pri uveljavljanju svojega najbolj izstopajo naslednje pasme:

Afganistanski hrt:

Zanj je značilna graciozna dostojanstvenost, vendar lahko postane neubogljiv, če z njim ne ravnate pravilno. Ti psi so namreč nadvse čustveni in občutljivi, včasih pa naj bi bili radi tudi sami. Po navedbah Ameriške kinološke zveze zelo radi uveljavljajo svojo voljo, poleg tega pa imajo (presenetljivo) v sebi zakoreninjene močne lovske nagone. Če k temu prištejete še rahlo odmaknjen karakter pasme, boste hitro ugotovili, da teh psov ni ravno lahko trenirati in naučiti česa več od osnovnih ukazov.

Ameriški lisičar:

Po naravi je ta pes dovzeten, hiter, dober čuvaj, energičen, pogumen, bojevit in zvest, a je hkrati tudi samosvoj in samostojen v svojih odločitvah. Pogosto glasno laja in zavija, kar je lahko zelo moteče, vendar ga zelo težko odvadimo. Razburijo ga glasni zvoki in različni vonji. Ima zelo izostren voh, ki mu sledi ne glede na odpoklic.

Baset:

Kljub nekoliko resnemu in zadržanemu videzu je zelo živahen, družaben, prijetnega značaja, čeprav včasih tudi nekoliko svojeglav. Ti psi niso za hitro treniranje. Trenirati jih moramo ljubeče, z veliko pohvalami in priboljški. Ker pa znajo biti trmasti, mora biti prvotna vzgoja v pasji šoli zelo dobra. Z uspešnim šolanjem in veliko ukvarjanja bo to eden izmed čudovitih tovarišev v vašem življenju.

Buldog:

O značaju te pasme so mnenja precej deljena. Medtem ko Veterinarians.org, organizacija, ki povezuje lastnike živali z neodvisnimi veterinarji, navaja, da gre za precej trmoglavo pasmo, ki naj bi bila v pasjem svetu ena od najbolj zahtevnih za vzgojo, Ameriška kinološka zveza zatrjuje, da si ta pasma zelo želi ustreči svojemu lastniku. Mogoče pa različna mnenja nakazujejo, da je treba z vzgojo buldoga začeti že zelo zgodaj, ta pa mora biti predvsem dosledna.

Bulmastif:

To je pasma z zelo izrazitim in močnim karakterjem ter neomajno voljo. Ob nepravilni vzgoji se lahko ti izpadi svojeglavosti in samovolje ponavljajo in prerastejo v velik problem. Sam po sebi je ta pes sicer zelo učljiv, prilagodljiv in vodljiv, vendar mu moramo že od samega začetka posvečati ogromno pozornosti, da se ne zapre vase ali postane napadalen, saj ga je v teh primerih zelo težko oziroma nemogoče obvladovati.

Bulterier:

Bulterier

Po naravi je pogumen, samozavesten, učljiv, igriv, trmast, temperamenten, inteligenten, prijazen, rad se ljubkuje. Šolanje mora potekati brez prisile. Odsvetuje se šolanje obrambe. Primeren je lastnik, ki je psihično stabilen, dobro pozna značilnosti te pasme in ima z njo izkušnje. Pri vzgoji je potrebna odločnost, doslednost, discipliniranost, avtoritativnost, uporaba pozitivne stimulacije, saj ne mara prisile.

Šarpej:

Je zelo pozoren, dejaven, živahen in čist pes, ki se brez težav vključi v družinsko življenje. Je zvest in vdan lastniku, vendar zahteva vso njegovo pozornost; nagnjen je k pretiravanju in zahteva v povračilo prav toliko ljubezni, kot jo sam daje svojim gospodarjem. To je neodvisen, dostojanstven, miren in samozavesten pes, predvsem pa nadpovprečno inteligenten, zato ga boste težko pretentali. Ima močno osebnost in težko ga je vključiti v stvari, ki zanj niso zanimive.

Čov čov:

Pogosto pravijo, da je ta pes po značaju prej podoben mački kot psu. Prav tako zanj veja, da ga tisti, ki zanj skrbi, ne tudi poseduje. Ta štirinožec namreč nima izrazitega nagnjenja, da bi za lastnika naredil kaj, da bi mu ustregel, saj ni podložen in se največkrat odloča s svojo glavo.

Pekinezer:

Ta majhen in ljubeč pes, ki izvira s Kitajske, zna biti precej samosvoj in trmast pes. Čeprav je zelo inteligenten, tega ne pokaže pogosto. Zaradi trme in svojeglavosti je težje učljiv.

Sibirski haski:

foto: Anja Kosi, Annix Wolf Photography

Je visoko energičen, ljubezniv, igriv in nežen pes, ki je zelo rad s svojo družino. Je ubogljiv, socialen, sproščen in zelo prijazen do otrok, tudi do mlajših. Ti psi niso čuvaji, ker so prijazni s tujci, zelo redko lajajo in so zelo učljivi, če je njihova vzgoja nežna, strpna in potrpežljiva. Če niste poznavalec psov, pa lahko postane sibirski haski namerno nagajiv, svojeglav in zahteven za vzgojo.

Katja Željan