Ko pes izgubi vse – lastnika in dom, svojci pa ga ne želijo ali ne zmorejo skrbeti zanj

Življenje nam prinaša najrazličnejše situacije, ki nas vodijo na različne poti. Če imamo ob sebi podporo vedno dobrovoljnih kosmatincev, nam je lažje premagati tudi najtežje trenutke.

Vendar, ko pride čas za trenutek, ko se skrbnik nenadoma poslovi, takrat postane usoda psa v rokah svojcev. Pogosto smo priča, ko psi ostanejo brez svojega najboljšega prijatelja, svojci pa zanj ne zmorejo ali celo nočejo poskrbeti.

Ne zavedajo se, da je ravno ta pes bil nekoč največja opora v najtežjih trenutkih njihovi ljubljeni osebi. Tudi pes čuti slovo in čuti, da se je znašel v nezavidljivi situaciji. V takšnih situacijah sta bila ponavadi skupaj s svojim skrbnikom, zdaj pa je ostal povsem sam. Svojci se hitro odločijo za prodajo nepremičnine, s tem pa pes izgubi še dom. Izgubil je svojega najboljšega prijatelja, s katerim sta imela vsak dan svojo rutino, nato pa izgubi še varno zavetje njegovega doma.

Psu torej ne preostane drugega, kot da se prilagodi na trenutne situacije, kar pa ne pomeni, da ob tem ne trpi. Veliko njih pristane v zavetišču. Tam so soočeni z vrsto novih situacij, z novimi zvoki, vonjavami in ljudmi. Pes, ki je bil nekoč ljubljen in imel svoj dom, je postal nikogaršnji. Veliko pa je tudi takšnih, za katere lahko slovo skrbnika pravzaprav pomeni rešitev, saj so celo življenje bivali na verigi. Takšni psi so resda prišli na boljše, vendar še vedno niso vajeni vseh teh novih situacij. Zato potrebujejo čas, da se privadijo na novo okolje.

Pogosto pa se tudi zgodi, da se svojci ne odločijo za prodajo nepremičnine, tako pes sicer resda ostane v svojem domu (ponavadi so ti psi na verigi ali v boksu), vendar se moramo zavedati, da je ta pes še vedno tam – sam. To, da ga svojci obiskujejo in ga hranijo ni dovolj in ne more biti dolgoročna rešitev. Pes bolj kot kdaj koli prej potrebuje svojega človeka in priložnost, da čimprej na novo zaživi.

Slovesa res ne moremo načrtovati in nas vedno preseneti, vendar lahko vse te nesrečne zgodbe deloma preprečimo že z odgovornim nakupom oz. posvajanjem. Za starejše ljudi je načeloma bolj optimalno, da posvojijo starejšega psa. Starejši pes se bo bolje počutil v umirjeni družbi in kratkih sprehodih. Starejši psi so tako kot ljudje z leti počasnejši, zato je lahko starejši pes idealen sopotnik starejšim ljudem. Tako bo jesen njunega življenja za oba najlepša.

Katjuša Rajovec, Zavod Muri