Majkijeva zgodba: invaliden najden v jarku, danes pa srečen in razigran kužek

Tokrat zgodbo posvečamo kužku Majkiju, katerega zgodbo nam je na uho prišla preko Mojce Gričar iz društva Anima.

V društvu se že dolgo nesebično borijo za zapuščene in zlorabljene živali. Majki je bil eden tistih kužkov, ki je preko njih iskal dom. Našli so ga v Srbiji, v jarku, močno poškodovanega.

Za invalidnega kužka, za katerega se sklepa, da je bil udeležen v prometni nesreči, je poskrbela žal že pokojna prostovoljka Svetlana, katere poslanstvo je bilo reševanje takšnih psov. Majki je bil eden izmed mnogih, ki jih je Svetlana rešila.

Majkija so ga konec leta 2018 pripeljali na varno k čudoviti družini v začasen dom, kjer je začel obiskovati hidroterapije, krasni ljudje pa so ga začeli tudi navajati na svoje novo življenje in povsem nov svet, kjer ne bo lačen, osamljen, zavržen in pozabljen.

Kljub vsemu trudu in rednim hidroterapijam pa je bila njegova poškodba že tako stara in huda, da so ugotovili, da Majki ne bo nikoli več hodil. Pa vendar si jo priboril čisto svoj voziček in zaradi svoje invalidnosti ni bil nič manj razigran in srečen kuža. Toda zaradi svoje preteklosti je imel težave z nezaupanjem. Pojavil se je dvom: kako takšnemu kužku najti dom, kdo ga bo vzel?

Zahvaljujoč vsem udeleženim v njegovi zgodbi je Majki naposled le našel svojo družino.

Njegova Urška je takrat kmalu po posvojitvi napisala: »Živjo! Naš Majki je res car! Res je dojemljiv in pusti se trenirati. Uspeli smo ga naučiti, da uboga na “tiho” in že veliko manj laja na kolesarje in mimoidoče.
Uboga tudi že na ukaz “počakaj” in “poleg”. Res je užitek se z njim ukvarjati, sprehajati in seveda crkljati. Prejšnji teden sva šla na dolg sprehod po žirovniških travnikih, kjer so se za ogrado pasli konji. Majki je lajal kot ubrisan, konji pa so ga ignorirali kot za stavo. Prav zadovoljna sem, kako napredujemo in uživamo drug z drugim! »

Iz društva Anima pa pišejo: »Tudi kužki s posebnimi potrebami si zaslužijo svojo srečo, dom in družino. Življenje z njimi je prav tako pestro, zanimivo, polno dogodivščin …. «

Anja Kosi

Še eno zgodbo iz prve roke o tem, kako polno je lahko življenje z invalidnim psom, si lahko preberete tukaj.