Novela zakona: prepoved privezovanja psov, razen na kmetijah

Na začetku maja je vlada sprejela predlog sprememb Zakona o zaščiti živali, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Čeprav se obeta kar nekaj novosti, društva za zaščito živali večinoma ocenjujejo, da se zaradi njih kakovost življenja psov v Sloveniji ne bo bistveno izboljšala. Odpira se kar nekaj vprašanj, med drugim tudi glede privezovanja psov.

Novela med drugim predvideva prepoved privezovanja psov, ki naj bi se začela uveljavljati s 1. 1. 2023. »Z dopolnitvijo 15. člena med prepovedana ravnanja vključujemo dolgotrajno privezovanje psov na verige kot edini način bivanja psa, pri katerem je psu poleg omejene svobode gibanja običajno močno okrnjena tudi možnost nadzora nad okoljem in možnost izogibanja neprijetnim dejavnikom iz okolja (zvočni dražljaji – hrup ob cesti, vizualni dražljaji, neznani ljudje …),« pojasnijo. Hkrati pa v noveli z izjemami določajo okoliščine, v katerih so psi lahko krajši čas privezani oziroma določijo kot izjemo tudi specifičen način priveza psa.

Povodec (kot sredstvo fizičnega varstva psov) ostaja dovoljen med sprehodi, rekreacijo, šolanjem, tekmovanji in veterinarskimi postopki. »Prav tako je treba upoštevati določene življenjske situacije, v katerih mora biti gibanje psa zaradi lastne varnosti in varnosti drugih omejeno, torej mora biti pes privezan,« opozarjajo na UVHVVR – na primer med bivanjem z lastnikom na počitnicah (kampiranje ipd.), prenočevanje na potovanjih, čakanje na lastnika.

Bodo pa psi še vedno lahko privezani na kmetijah, kjer opravljajo nalogo varovanja premoženja. »V tem primeru določamo, da je lahko pes na povodcu, če je ta na vodoravnem vodilu, ki mora biti dolgo vsaj pet metrov, povodec pa mora omogočati gibanje psa vsaj štiri metre na vsako stran. To pomeni, da zagotavljamo zadosten prostor za gibanje psov, čeprav so na povodcu,« pojasnjujejo na UVHVVR in dodajo, da večjega števila zapuščenih živali zaradi prepovedi privezovanja ne predvidevajo.

Na Kinološki zvezi Slovenijo menijo, da privezovanje psov na verigo ni dolgoročno primeren bivalni prostor psa, saj povzroča mnoge psihološke posledice.

Bolj kritična je Jadranka Juras, ki meni, da bi morali vse verige prepovedati in da zgoraj omenjene izjeme omogočajo, da »bo vse tako, kot je bilo, in da bodo psi na verigah ostali«. Poleg tega pa se ji zdi nedopustno, da ne posodobijo tudi Zakona o rejnih živali in da zakoni ostajajo še vedno izrazito antropocentrični, pa tudi to, da živali še naprej ostajajo lastnina.

»Ena najbolj bistvenih sprememb je pravzaprav le pesek v oči vsem ljubiteljem psov in tistim, ki se vsakodnevno srečujemo s problematiko zapostavljanja psov na verigah – prepoved verig, ki pa v resnici ne bo veljala za vse. Psi se tako delijo na dve vrsti: tiste, ki si zaslužijo kakovostno življenje s svojimi skrbniki, in tiste, ki so namenjeni varovanju premoženja,« so kritični tudi v Zavodu Muri in dodajo, da so po njihovih izkušnjah ravno psi na kmetiji (podeželju), deležni zapostavljanja, »saj jih skrbniki z doživljenjskim privezom pogosto prikrajšajo za osnovne potrebe (nagone)«. Pravijo, da je vzrok privezovanja psov na verige in dolgotrajnega zapiranja v bokse običajno pomanjkanje ustreznega znanja o vzgoji psa. Zato menijo, da je za kakovost življenja psov bistvenega pomena izobraževanje skrbnikov.

Piše: Andreja Šalamun (celoten prispevek si lahko preberete v aktualni številki revije Moj pes)