Prezgodnja ločitev mladička od mame ni priporočljiva

Čeprav si večina ljudi majhno puhasto kepico želi čimprej, je za mladička zelo pomembno, da si pridobi izkušnje od mame in ostalih mladičkov v leglu. Prezgodnja ločitev ima lahko svoje posledice.

Čeprav vsi, ki se ukvarjamo z zaščito živali, pogosto ozaveščamo o pozitivnih učinkih posvojitve odraslega psa, je dejstvo, da posvojitve oziroma nakupi mladičev še vedno ostajajo v prevladi.

Ljudje ponavadi želijo psa, ki bo odraščal z otroci, od majhnega ga želijo učiti po svojih metodah, ob vsem navdušenju ter polni pričakovanj pa navadno pozabljajo na pomen vpliva drugih dejavnikov, ki so ključnega pomena za njegov zdrav socialni razvoj. Mednje pa zagotovo spadata tudi vpliv genetike in bivalni pogoji mladičev v leglu.

Žal tisti ljudje, ki iščejo psa preko neustreznih spletnih strani niti pomislijo ne, kakšno škodo lahko s svojo nevednostjo povzročijo psu. Ljudje si majhno puhasto kepico želijo v svojem domu čimprej. Pri tem pa pozabljajo na posledice, ki jih lahko prezgodnja ločitev od samice prinese mladiču. Le-te se lahko odražajo tudi, ko je že pes odrasel.

Zakon opredeljuje, da se pasje mladiče lahko loči od samice, ko dopolnijo 8 tednov starosti. Odgovorni vzreditelji, ki delujejo v dobrobit psa, to dosledno upoštevajo. Pri ostalih prodajalcih pa pogosto slišimo izgovore, da mladiči že jedo sami in da so pripravljeni na odhod v nov dom. Vendar je hranjenje le eden izmed več dejavnikov, ki nakazujejo na zrelost psa. Najpomembnejšo vlogo za socializacijo mladička ima nedvomno njegova mama, neprecenljive izkušnje pa mladiči pridobivajo tudi s pomočjo ostalih mladičev v leglu. Mladič se mora naučiti pravil pasje družbe, kasneje pa se bo z našo pomočjo naučil tudi pravil naše, človeške družbe. Učenje novih vedenjskih vzorcev in socializacija vplivata na oblikovanje njegove osebnosti.

Samica prične z učenjem osnov pasjega vedenja pri mladičku že nekje od 3 tedna starosti dalje in mednje spadajo tudi vedenja, kot so grizenje, vlečenje, umikanje, predvsem pa so to vedenja, ki so nenadomestljiva. Poleg tega občutek varnosti, ki jim jo daje pripadnost v leglu, povečuje njihovo samozavest. Bistvenega pomena za razvoj mladička v zdravega psa odigrajo tudi bivalne razmere. Eden izmed dejavnikov tveganja za razvoj nezaželenih vedenj je nedvomno genetika oziroma vedenjsko stanje samice. Zato je toliko bolj pomembno, da ob nakupu psa obiščemo prodajalca večkrat in dobro preverimo vse razmere, v katerih pes biva. Predvsem pa pustimo mladičku, da ostane v varnem zavetju svoje mame toliko časa, dokler je res pripravljen za odhod v svet poln novih dogodivščin. Vidva pa bosta imela za preživljanje skupnih trenutkov na voljo še celo njegovo življenje, zato naj se vam nikar ne mudi. Nekaj tistih neprecenljivih trenutkov v leglu se vam lahko dobro obrestuje skozi celo življenje psa.

Katjuša Rajovec, Zavod Muri