Stanovanjski zakon se hišnih ljubljenčkov ne dotika

28. novembra, 2021
Po koprskih ulicah se sprehaja brezdomka, ki mimoidočim pove, da se ni želela odpovedati svojemu kužku, zato je ostala brez strehe nad glavo.

Lajež njenega psa je namreč motil nekatere druge prebivalce bloka, in ker se mu ni želela odreči, je morala stanovanje, ki ga je imela v najemu, zapustiti. Povpraševanje po najemniških stanovanjih praktično povsod po državi še vedno presega ponudbo, kar pomeni, da lahko najemodajalci izbirajo, komu ga bodo oddali. In lastniki psov so običajno manj zaželeni.

Kot pove Boštjan Udovič, direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami na Gospodarski zbornici Slovenije, stanovanjski zakon in drugi področni predpisi vprašanja oddajanja najema stanovanj osebam z domačimi živalmi ne urejajo in meni, da je tako tudi prav.

»Tako so vprašanja, ki se nanašajo na lastništvo (oziroma skrbništvo) domačih ljubljenčkov, urejena z drugimi predpisi, predvsem Zakonom o zaščiti živali. Stanovanjski zakon oziroma na njegovi podlagi izdan Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb vprašanje domačih živali ureja le v okviru določbe 9. člena, ki ureja vsebino hišnega reda, in določbe 28. člena, ki podrobneje ureja način določanja števila uporabnikov posamezne enote,« pojasni Udovič.

Pove, da je v peti alineji prvega odstavka 9. člena pravilnika določeno, da lahko etažni lastniki v okviru hišnega reda določijo tudi pogoje, pod katerimi se dovoljuje bivanje domačih živali v stanovanju (nošenje nagobčnikov, vodenje na povodcih ipd.), v tretjem odstavku 28. člena pa je določeno, da se lastnike psov bremeni s stroški čiščenja skupnih prostorov za vsakega psa v višini polovice stroška, ki odpade na enega uporabnika.

Andreja Šalamun (celoten prispevek je bil objavljen v reviji Moj pes, okt. 2021)