Terier Čarli po prihodu dojenčice postal odveč

Čarli, nadvse prikupen majhen terier, ki je bil celih devet let središče pozornosti svojih skrbnikov, je sedaj zaradi prihoda dojenčice postal odveč.

Čarli nikoli ni bil vajen otrok, zato jih tudi ni maral. Ko pa sta njegova skrbnika iz bolnišnice prinesla majhno deklico, je njegov svet razpadel. Vseh devet let je bil v središču pozornosti, sedaj pa se je to močno spremenilo. Vsa pozornost je bila na tem nenavadnem majhnemu bitjecu.

Skrbnika se nista potrudila z predhodno socializacijo psa na otroke, niti ga nista pred prihodom otroka navajala na dojenčkov zvok in vonj. Nasprotno, ko sta prinesla deklico domov, pes naenkrat več ni imel vstopa v otroško sobo, v kateri je drugače spal on, pa tudi na kavč mu je bilo po novem prepovedano.

Skrbnika sta se malce polenila tudi s sprehodi in ukvarjanjem z njim. Za to preprosto več ni bilo časa. Minevali so meseci in Čarli je vsak dan bolj povezoval prihod otroka z odvzemom pozornosti in privilegijev. Kaj kmalu je začel kazati znake neugodja in ljubosumja. Ko se je deklica začela plaziti, se ji je izmikal po najboljših močeh. Pa vendar ni imel prostora zase nikjer v hiši, zato mu je nič hudega sluteče dekletce sledilo povsod. Občasno ga je vlekla za ušesa, ga stisnila v kot, drezala v oko. Starša sta se le nasmehnila ob dekličinem objemanju psa, saj nista znala prepoznati znakov miritvenih signalov.

Čarli je verjetno kazal vse te znake že na začetku, pa vendar so bili spregledani. Pomanjkanje gibanja, utesnjenost in nepoznavanje njegove pasje govorice so na koncu privedle, da pes deklice ni prenesel, kar je nakazoval z renčanjem in na koncu z ugrizom.

Namesto, da bi skrbnika poizkušala najti rešitev, otroka psu predstavila v boljši luči, psa zaposlila in uvedla določene omejitve, sta psa dala proč. Kar je seveda bolje kot da bi stvari ušle iz nadzora tako, da bi bilo nevarno za otroka in psa. Včasih nekateri ljudje in psi pač niso kompatibilni in je za psa bolje da se ga odda.

Pa vendar bi se vsemu temu izognili če bi vsi starši opravili del domače naloge in se poučili o pasji govorici telesa in bivanju otroka in psa. Pes je odgovornost, če imamo srečo za naslednjih deset in več let. Ko si omislimo žival je potrebno to vzeti v zakup. Naj prihod dojenčka ne bo razlog za zapustitev živali!

Anja Kosi