Pred tem je veljalo, da se vodja zavetišča po 30. dneh bivanja psa ali mačke v zavetišču lahko odloči, da bo zapuščeni živali odvzela pravico do življenja. Slednje se bo besedah zavetišč ni izvajalo, »statistike so se večinoma beležile tako, da so psi in mačke pristali v skrinji zaradi t.i. neozdravljivih bolezni, vedenjskih stanj in/ali starosti,« pravijo v zavetišču Zavod Muri.
Tanka meja med neozdravljivo bolnimi živalmi in – zasluženimi novimi priložnostmi za življenje
Dodajo, da je meja za odločanje o življenju ali smrti resda tanka, predvsem pa na papirju, neomejena, saj, kot pojasnijo, lahko nek vodja zavetišča vidi FeLV + mačka s pridruženimi boleznimi/poškodbami in starostjo, kot neozdravljivo bolnega, spet drug vodja zavetišča pa lahko v tem istem mačku vidi priložnost za novo poglavje v že tako klavrnem življenju.
»Kot lahko nek vodja zavetišča v agresiji psa vidi težave, spet drug pa vidi prestrašenega psa, ki izraža stiske skozi napadalnost in jih poskusi preusmeriti oz. odpraviti in s tem povrniti zaupanje v psu,« dodajo. Prava resnica je po njihovih besedah prišla na plan šele pred štirimi leti. »Nekatera zavetišča prej t.i. neozdravljivo bolnih in ostalih živali niso več uspavala, saj je bilo to z zakonom prepovedano. Takorekoč čez noč se je pojavila huda problematika (pre)nasičenosti v zavetiščih. Posledice pa so občutile (tudi) občine, saj se je množično prekinjalo pogodbe o sodelovanju.«
Za te živali, ki so po novem členu v zakonu po 120. dneh bivanja v zavetišču, so zavetišča prejela sredstva po svojem ceniku. »Nekatera zavetišča (dobra tretjina) smo s sredstvi omogočala kvalitetno oskrbo živali, dodatno zaposlovanje kadra, izobraževanja, nadgradnjo obstoječega sistema za izboljšanje kakovosti dela. Večina zavetišč pa ni s temi sredstvi naredila nič. Zato, ker se s strani ministrstva tudi ni zahtevalo nič,« povedo v Zavodu Muri.
Oskrba živali tako po njihovem opažanju še naprej poteka po minimalnih standardih, ki vključujejo vodo, brikete in osnovno veterinarsko oskrbo. »Za desetine psov v posameznem zavetišču še vedno skrbita zgolj 2 ali celo 1 sama oseba, pri čemer mora med delovnim časom izvajati še terensko delo. Psi niso niti počesani, kaj šele, da bi v vseh letih bivanja v zavetišču imeli vsaj en sprehod!! Mačke samevajo po boksih in sobah, brez igre, brez ustrezne nege, socializacije z ljudmi,« opisujejo situacijo in dodajo, da ob vsem tem ne smemo spregledati dejstva, da je za tovrstno stanje kriva tudi družba, ki stremi k idealom in vsakič znova govori o ljubezni do živali, ov tem jih pa kupuje, namesto posvaja.
Kaj pa pristojno ministrstvo?
Nič, odgovorijo v Zavodu Muri: »Štiri leta plačuje vsem zavetiščem po njihovih besedah enormne zneske, ki v zadnjem letu dosežejo 1.000.000 eur. Vmes zavetišča nenehno poziva k statističnim podatkom kot so število sprejetih in oddanih živali. Kot, da so vse te živali, ki so odraz popolne brezbrižnosti naše družbe, zgolj in samo številka. Hkrati z očitki na sestankih ponižujejo delo tiste ene tretjine zavetišč, ki dejansko delamo dobro. Češ, da morajo znižati kriterije za kvalitetno oskrbo. Pozivajo k evtanazijam “neprespektivnih” živali in k racionalni porabi sredstev.«
Zdaj namerava Ministrstvo še občutno znižati sredstva za oskrbo zapuščenih živali. »Želijo si modela, ki je pred letom 2021 deloval v dobrobit njihovim finančnim načrtom, ne živalim.Za kakovost oskrbe zapuščenih živali jim ni mar oz. jim je mar zgolj toliko, da te živali pač nekje so…To isto ministrstvo podpira občutno zvišanje sredstev (do 80%!) za prehod na živalim “prijazne” reje za kmete. Za zapuščene živali pa ob uvedbi novele Zakona o zaščiti živali stopi dva koraka naprej in sprejme obvezno čipiranje mačk ter prepoved uporabe kletk in ob velikem koraku nazaj doda še zaušnico vsem zavetiščem, ki bi naj že jeseni delovali s kar 80% !sredstvi! Ob tem vrže še malo peska v oči in dodaja še, da bo zavetiščem država pomagala pri morebitni nadgradji v sisteme za omogočanje dolgotrajne oskrbe psov in mačk. Vendar pri tem pozablja, da je bolj kot nadgradnja surovih sten in prostorov za kvalitetno delo potrebno ustrezno znanje, ki ga nenehno nadgrajuješ,« komentira Zavod Muri.
»Ne potrebujemo novih zavetišč, potrebujemo odgovorne ljudi«
Za kvalitetno oskrbo živali je po njihovem mnenju poglavitni člen kader, ki mora prejeti ustrezno plačilo za svoje delo, ne donacij.
Predvideva se še pomoč občinam pri morebitnih gradnjah novih zavetišč. »V naši državi ne potrebujemo novih stavb kamor bomo zapirali vse več in več živali.. Mi potrebujemo odgovorne ljudi, družbo, ki bo ne zgolj v virtualnem svetu, temveč tudi v realnosti, postala bolj empatična. Potrebujemo ministrstvo, ki bo kritično do tistih, ki so del problema. Ne do tistih, ki problem rešujemo na način, da smo že sami do kolen v blatu. Zapuščene živali potrebujejo zaupanje, nove priložnosti, našo podporo. To jim kot družba, ki jih je pravzaprav pahnila v situacijo, da pristanejo pri nas dolgujemo,« zaključijo v Zavodu Muri.
