Življenje na verigi ni nobeno življenje

Čeprav bi si želeli, da v času človekovega največjega napredka na vseh področjih, tudi na področju kinologije, pišemo o izzivih vzgajanja psa s pomočjo pozitivnih metod …

… se večina naših člankov še vedno nanaša na opozarjanje glede neustreznih razmer bivanja.

Sprašujemo se, kdaj se lahko ta veriga trpljenja prekine?

Psi pristanejo na verigi oziroma zaprti v boksu ali ograjenem dvorišču zaradi različnih vzrokov. Najpogosteje je ta razlog pobeg, lajanje ali skakanje v mimoidoče. Za vse našteto obstaja vrsta rešitev, ki nam dolgoročno prinašajo pozitivne rezultate, predvsem pa so psu v korist. Najlažje in najhitreje pa je seveda omejiti gibanje psu in s tem navidezno rešiti težavo.

Ponavadi nato pes iz dneva v dan, iz tedna v teden postaja bolj neopažen. Kmalu se večkrat pozabi še na najosnovnejše potrebe, kot so kakovostna hrana in voda. Pes, ki celo svoje življenje živi na nekaj kvadratnih metrih zemljišča, nikoli nima možnosti živeti, kot se spodobi. Vsaka žival, kot tudi človek, za svoj zdrav obstoj potrebuje gibanje, družabno življenje in svobodo.

Pes pri izražanju potreb ni nobena izjema. Žal posamezniki pogosto menijo, da svojemu psu omogočajo vse potrebno in celo zavračajo pomoč. Vendar je vsakemu jasno, da takega življenje ni vredno živeti. Veriga trpljenja se lahko prekine le, če nanjo tako dolgo brusimo, da se od vseh pritiskov sčasoma razrahlja.

Prav je, da se problematika zanemarjenih pozabljenih psov izpostavlja na vsakem koraku. Kolikor je le mogoče je prav, da se posameznike, ki neustrezno ravnajo s svojimi psi, izpostavlja in prav je, da se o tem govori, tudi v obliki pisnih prijav na inšpektorat, četudi ne obrodijo sadov. Morda jih ne obrodijo sedaj, a nekoč v prihodnosti nam je lahko statistika prijav zanemarjanja psov v veliko pomoč, da lahko prekinemo to verigo trpljenja.

Katjuša Rajovec, Zavod Muri