Življenje zunanjih mačk: svoboda, ki se prehitro konča

Življenje zunanjih mačk je resda na prvi pogled mnogo bolj svobodno kot življenje notranjih mačk, toda v resnici se prevelikokrat ta svoboda prehitro konča.

Z dobrimi nameni odpremo naši novi in še čisto mladi ter neizkušeni mački vrata v zunanji svet. »Naj izkusi svobodo« si sami pri sebi mislimo. »Saj bo prišla nazaj, ko bo lačna.« Meseci minevajo in mačka se vsako noč vrne na svoj večerni obrok. Neke noči pa mačke ni od nikoder. Spet se tolažimo in menimo, da se bo že vrnila. Ker minejo dnevi, naposled tedni, mačke še pa kar ni, obesimo letake in pokličemo lokalna zavetišča. Mačka, ker ni čipirana, tako kot večina slovenskih mačk, se nikoli ne najde. Kdo ve, kaj se je z njo zgodilo. Lahko, da jo je povozil avto, zastrupil sosed, poškodoval sosedov mulc. Lahko, da je preprosto izginila, ker jo je nekdo ukradel. Vse te stvari in še mnoge druge povzročajo žalostno dejstvo, da je povprečna življenjska doba zunanjih mačk, drugače dolgožive vrste, le usodnih pa let.

Ljudje se ne zavedamo, kakšna odgovornost je imeti žival

Ko si omislimo žival, moramo vedeti, da zanjo prevzemamo svojo odgovornost. Odgovornost pomeni, mački zagotoviti kakovostno hrano, cepljenja, čipiranja, opremo in veterinarske preglede.

Odgovorno skrbništvo pa ne zajema samo omenjenega, pač pa tudi to, da bomo zagotovili varnost naše živali in da bomo poskrbeli, da ne bo ogrožala drugih ljudi in živali. Pa tudi, da ne bo brezglavo tekala po sosedovih vrtovih in opravljala fizioloških potreb kar sosedu pred pragom. Marsikdo zato ne prenese mačk, jih poškoduje ali zastrupi.

Nekastrirane živali in zaskrbljujoča problematika v zavetiščih

Ali imate mačko, ki jo spuščate ven, po možnosti nekastrirano/nesterilizirano? Se zavedate, da ste s tem pripomogli k že preveliki problematiki in poplavi mačjih mladičev? Obiščite zavetišče in ko boste videli vse te brezdomne mačke, zavržene matere s celotnim leglom, dudarčke brez mater, ki jih tamkajšnji prostovoljci skušajo obdržati pri življenju zaradi malomarnosti nekoga drugega.

Dejstvo je jasno. Mačk je preveč. Ni plemenito dejanje, da marsikdo ne cepi, razglisti svojih mačk, marsikatera zunanja mačka ima tako imenovano mačjo levkozo, mačji aids, ki se prenaša, usoda takšnih mačk brez ustrezne veterinarske oskrbe je pogosto pogubna.

Lastniki velikokrat sploh ne vedo, da ima njihova mačka dvakrat letno potomce, ki jih je skrila nekje za hišo ali celo proč od nje. Za samo mačko ni zdravo, da ima premlada potomce in to večkrat letno. Mačka je svoje prvo leglo sposobna imeti takoj, ko doseže spolno zrelost. t.j. že pri 5 mesecih. Ena sama mačka ima povprečno od 1-8 mladičev. Zdaj si pa zamislite, če ima recimo samo ena mačka iz legla vaše mačke potomce, koliko potomcev to znese in kakšna problematika in začaran krog sta to.

Nemalo je zgodb, ko mladički nekje za grmom, v hlevu ali za hišo v mukah poginejo, saj niso razgliščeni in primerno oskrbovani. Nemalokrat jih ljudje na vaseh kar sami umorijo, ker se jim zdi preventivna sterilizacija tako draga in odveč, pa raje ubijajo mladiče vsako leto.

Ozaveščanje je ključ do izboljšanja te problematike. Ljudje moramo prevzeti odgovornost za svoje živali. Notranjim mucam prav nič ne manjka, nasprotno. Ljudje, kot sem sama, se dnevno ukvarjamo z njimi, jim omogočimo sobna plezala, igrače in jih zaposlimo, se z njimi igramo, da pokurijo odvečno energijo. Takšne mačke ne poznajo krutih oblik smrti, nalezljivih bolezni, boja za obstanek, pretepov s sosedovimi mačkami, krutih izgub potomcev, zastrupitev … Zdi se mi prav, da se ljudje oborožimo s vsem znanjem, preden gremo v lastništvo katerega koli živega bitja.

Anja Kosi

Najpogostejše laži preprodajalcev in prodajalcev pasemskih mačk

Ko si zaželimo novega hišnega ljubljenčka, je cena velikokrat tista, ki premami in odloči o končnem nakupu. Pri mačkah ni prav nič drugače.

Moramo pa se zavedati, da s tem, ko se podpira ‘črni trg’ pri nakupu živali, podpiramo tudi njihovo mučenje, farme in posel tistih, ki jim gre zgolj za zaslužek, za živali jim je malo mar.

Razlika med vzrediteljem/prodajalcem/preprodajalcem

  • Vzreditelj: Ima leglo registrirano, pari rodovniške živali z znanim poreklom in opravljenimi zdravstvenimi pregledi predpisanimi za pasmo.
  • Prodajalec: Je nekdo, ki nima znanja na področju felinologije, vzreje in navadno pari živali za lastno korist, na zakone se požvižga in se ne zaveda (ali se noče) škode, ki jo povzroča pasmi. Njegova legla niso registrirana, mladiči so vprašljivega porekla in zdravja.
  • Preprodajalec: Pari nerodovniške živali in živali z mnogokrat ponarejenim rodovnikom, ki jih uvaža iz Madžarske, Slovaške, Poljske in drugih držav. Uvaža jih iz mačjih tovarn, kjer mačke kotijo po tekočem traku, so bolne, nepregledane, životarijo v kletkah, takšne živali zelo hitro poginejo ali imajo zdravstvene in vedenjske težave.

Najpogostejše laži preprodajalcev in prodajalcev

So »čistokrvni, le rodovnika nimajo«

Prodajalec nikakor ne more dokazati porekla svojih mačk, kaj šele zdravstvenega stanja. Po definiciji kinološke in felinološke zveze Slovenije se živali delijo na rodovniške in mešance. Samo rodovniška žival je pravi predstavnik svoje pasme.

Nehali so sesati pri materi, tako, da so na voljo za takojšnjo oddajo

Mačke v tem obdobju nikakor niso sposobne zapustiti legla. Dobiti morajo še mnogo protiteles in tudi njihova mati jih mora še marsičesa naučiti. V tem obdobju poteka socializacija in dober vzreditelj bo živali navajal na okolje, ljudi, živali, zvoke, čistočo, da bo prihod k novim ljudem lažji.

Cepite jih vi, to ni moja dolžnost

Dolžnost vsakega vzreditelja je, da cepi svoje živali, to je osnova. Živali brez tega lahko umrejo za prenosljivimi boleznimi. Vzreditelj je dolžan mačke cepiti proti trem nalezljivim boleznim: mačji kugi, mačjem nahodu (virusno obolenje dihal) in levkozi.

Dobro preverite vsakega vzreditelja, vaša mačka bo družinski član naslednjih deset in več let. Premnogokrat ljudje jočejo, ker jim žival prehitro zboli ali umre zaradi nepremišljenega nakupa. Ne dajajte denarja zaslužkarjem, saj kjer je povpraševanje, tam je ponudba.

Anja Kosi

Nakup pasemske mačke

Ko gre za nakup pasemske mačke, ljudje poiščejo različne načine. Nekateri zagovarjajo nakup pri znancu, drugi odprejo portal z oglasniki in že držijo mucka v rokah.

Je pa tudi redka manjšina ljudi, ki se zaveda, kakšna so potencialna tveganja in nevarnosti legel, ki niso registrirana pri felinološki zvezi Slovenije.

Definicija pasemske mačke in kako se izogniti lažem prodajalcev

Pasemska mačka je samo tista, ki ima rodovnik in katere starši so pridobili vzrejno dovoljenje. Rodovnik ni nič drugega kot nekakšna osebna izkaznica mačke, na kateri so vpisani njeni predniki, kot dokaz, da mačka res pripada pasmi. Kadar smo v dilemi, ali je naša mačka res rodovniška, pokličemo felinološko zvezo Slovenije ali katerega od felinoloških društev, kjer imajo seznam vseh registriranih rodovniških legel. Ne nasedajte lažem, da so mucki »čistokrvni«, le rodovnika nimajo. Te živali so največkrat iz«vzreje«, ki ne teži k ohranjanju pasme in njenega zdravja, vizualnih in karakternih značilnosti. V ospredju je velikokrat denar. Prodajalci še sami ne vedo ali pa jih ne zanima, kakšno škodo delajo pasmi z vzrejo, ki je mimo vseh predpisov. Zato preverite vsakega vzreditelja.

Dolžnosti odgovornega vzreditelja in zakaj so cene pasemskih mačk tako visoke

  • Dober vzreditelj upošteva Zakon o zaščiti živali in mačk ne odda pred zakonsko predpisano določitvijo. Najprimernejši čas za ločitev mladičev od matere je v starosti 12-16 tednov. Nikakor pa ne pri osmih tednih, kot mnogi zmotno mislijo.
  • Vzreditelj, ki mu gre v prvi vrsti za dobrobit svojih mačk, bo opravil zdravstvene preglede, ki so predpisani za njegovo pasmo in lahko brez testiranj prenašajo dedno prenosljive bolezni na potomce. Za nekatere pasme je denimo pogoj za pridobitev vzrejnega dovoljenja, da je mačka brez srčnih in kolčnih bolezni. Nekatere pasme so namreč dovzetne za bolezni srca in kolčno displazijo.
  • Odgovoren vzreditelj svoje mačke ne bo paril s prvim samcem, temveč po potoval po državi ali celo v tujino, da bo našel samca dobrega zdravja in eksterierja. Cene paritve so različne in tudi skok mora vzreditelj plačati, pa obiske razstav, obiskati mora vzrejni pregled, da njegove mačke pridobijo vzrejno dovoljenje.
  • Mačjo mamo in potomce bo hranil z kvalitetno hrano, ki je navadno tudi dražja. K stroškom vzreje sodijo še razstave, saj sta vzreja in razstavljanje med saboj povezani. Stroški razstavljanja ene živali so minimalno vsaj 60 – 100 €, če je razstava enodnevna in v domači državi, v tujini cene hitro narastejo na stotine evrov, treba pa je vključiti še prevoz in prenočitve, če vzreditelj obišče več razstav. Mačke je potrebno tudi cepiti, čipirati, izdati rodovnike, vpisati celotno leglo pri felinološki zvezi, razglistiti in izdati potne liste za celotno leglo. Zelo zaželeno je tudi, da ima mladič opravljena testiranja za FIP, FELV, levkozo.

Cena kvalitetne mačke je takšna zaradi stroškov in odgovornosti dobre vzreje. Medtem, ko prodajalec neregistriranega legla navadno nima nobenih drugih stroškov kot osnove, pa še te zelo rad preskoči. Muck velikokrat niti ne cepi, čipi, niti nima znanja o kvalitetni hrani in oskrbi, kaj šele poznavanju svoje pasme in zdravstvenih težav, ki so dedno prenosljive.

Anja Kosi

Ali mačka pije dovolj lahko preverite tudi sami

Vaša mačka pije dovolj vode? V vročih poletnih dnevih se tudi vi prav gotovo sprašujete, koliko vode naj spije mačka in kako jo pripraviti do pitja.

Osnovna priporočena količina vode, ki naj jo mačka spije na dnevni ravni, je med 40 in 50 ml na kilogram telesne teže. Ali je naša mačka dovolj hidrirana, pa lahko preprosto preverimo sami. Kako?

Privzdignite kožo na hrbtnem delu vratu: če je mačka dovolj hidrirana, se bo kožna guba lepo spustila nazaj na svoje mesto, če pa ji primanjkuje tekočine, bo kožna guba obstala na mestu dlje časa in se bo le počasi spet spustila nazaj.

Lena Gregorčič (izsek prispevka, ki je v celoti objavljen v reviji Moj pes, junij, julij 2020)

Zastrupitve pri mačkah: predvsem posledica škropiv

Zastrupitve pri mačkah so redkejše kot pri psih. Hrane, ki ni sveža, ima čuden vonj, ali je pokvarjena, se mačka v nasprotju z večino psov ne bo niti dotaknila.

Tudi kakšnim pozabljenim škatlicam s strupi za polže in razne vrtne škodljivce ter strupom za podgane se bo mačka po izkušnjah veterinarke Zlate Čop, dr. med. vet, izognila.

»Nevarnost zastrupitve preži nanje predvsem tam, kjer smo kaj škropili, pa je mačka dobila ostanke strupa na kožuh, tačke. Z lizanjem, nego kožuha ali pa z vsrkanjem preko kože strupi lahko pridejo v telo in povzročijo zdravstvene težave,« pa poudarja sogovornica na skrite nevarnosti vrtičkov.

Znaki zastrupitve se najpogosteje kažejo z živčnimi znaki, preobčutljivostjo, tresavico, bruhanjem, drisko, oslabelostjo. V primeru suma na zastrupitev moramo takoj k veterinarju, saj lahko sicer to vodi v smrt. Pri ukrepanju na kliniki bo v pomoč, če bomo vedeli, s čim se je mačka zastrupila. Posebej nevarni so pesticidi, pa tudi rodenticidi, ki jih mačka lahko zaužije skupaj z mišjo.

Mačke rade jedo travo. Če je ni na voljo, se zlasti notranje mačke lotijo sobnih rastlin. Vedno preverimo, če zanje niso strupene.

Vesna Bizjak, objavljeno v reviji Moj pes

Zakaj mačji kožušček ni več sijoč?

Mnogo je razlogov, da mačji kožušček izgubi svoj lesk ali pa da je njena koža postala suha in prhljajasta. Najpogostejši vzroki za to pa so:
Neprimerna prehrana:

Mačka potrebuje uravnoteženo in pravilno prehrano s pravo mero beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov. Pomanjkanje vitaminov in mineralov se hitro pokaže na kožuščku.

Prekomerna teža:

Veliko mačk se spopada s prekomerno težo. Mačka velikokrat postane tako okrogla, da z jezičkom ne doseže več določenih mest in posledično kožuh ostaja neurejen.

Starost:

Če ima skrbnik na prva dva omenjena dejavnika še kako velik vpliv, pa žal na starost ne moremo vplivati. Mačke so z leti manj prožne, pogosto jih pestijo težave z vnetimi sklepi. Zato ker se ne morejo več upogibati kot nekoč, tudi nega kožuščka ni več taka, kot bi morala biti.

Prepogosto kopanje:

Velikokrat skrbniki mačko zelo pogosto kopajo, da bi bila bolj čista in sijoča, pa v resnici dosežejo ravno obratno. Koža zaradi tega namreč postane bolj občutljiva za različne bolezni.

Poleg opisanih, na slabšo kakovost dlake vplivajo še nekatere bolezni, kot so sladkorna bolezen, zajedavci, okužbe kože, alergije, avtoimune bolezni, suh zrak … Če je kožušček res očitno manj sijoč kot nekdaj, ne bo odveč pregled pri veterinarju.

Mačje akne

Aknavost pri mačkah je stanje, pri katerem se na bradi pojavijo ogrci. Natančen vzrok zakaj nastanejo mačje akne ni znan.

Kljub temu, da natančen vzrok, zakaj nastanejo mačje akne ni znan, se kažejo povezave s stresom, oslabljenim imunskim sistemom, slabimi negovalnimi navadami mačke, prisotnostjo drugih bolezni, kontaktnim ali atopičnim dermatitisom in nekaterimi stanji kože, pri katerih nastajajo nenormalno velike količine kožnih olj, zato dlačni mešički ne delujejo pravilno.

Ob aknavosti se na bradi pojavijo številni ogrci, ki dajejo videz, kot da je koža umazana. Ogrci se lahko razvijejo tudi v manjše gnojne bulice, ki se sčasoma odpro in na teh mestih nastanejo kraste.

V hujših primerih se na bradi razvijejo obsežnejša zagnojena območja in otekline, dlaka začne izpadati. To stanje lahko povzroča močan srbež, posledica je praskanje, kar vodi do še hujših lokalnih poškodb. V takšnem primeru se pojavijo sekundarne bakterijske okužbe kože. To stanje se lahko pri mačkah pojavi enkrat v življenju in mine, lahko pa se pojavlja vse življenje. Pri perzijkah lahko to stanje prizadene tudi obraz in kožne gube. Mačje akne se pojavljajo tako pri samicah kot tudi pri samcih in pri mačkah vseh starosti in pasem.

Bolezenskega stanja – mačje akne ne moremo ozdraviti, lahko pa jih umirjamo. Blagih aken ne zdravimo, v drugih primerih pa veterinar predpiše šampone, ki razmaščujejo kožo, priporoči pa tudi hrano, bogato z esencialnimi maščobnimi kislinami. Po potrebi se odloči za zdravljenje z antibiotiki in protivnetnimi pripravki. Vsekakor je treba odpraviti tudi vzrok bolezni. Pri preprečevanju pomaga tudi zamenjava plastičnih posodic za hrano in vodo s takšnimi iz nerjavečega jekla, če veterinar sumi, da je vzrok morda v alergiji na plastiko ali barvila v posodicah. Koristno je tudi, da skrbniki mačkam redno čistijo brado.

Boštjan Vidic, dr. vet. med, objavljeno v reviji Moj pes

Alfa mačke

Mačke naj bi bila topla in prijateljska bitja, ki iščejo naklonjenost svojih skrbnikov. Ampak nekatere mačke so lahko precej samosvoje. Gre za t.i. alfa mačke.

Alfa mačke so po svoji naravi vodje. Zavračajo že samo misel na to, da bi jih kdo vodil in v skoraj vsaki situaciji same prevzamejo odločanje. Svoj obrok zaužijejo takrat, ko je njim prav in na način, ki jim najbolj ustreza. Svojim skrbnikom dovolijo, da se jih dotikajo krajši čas in še to pod njihovimi pogoji. Ko skrbnik od njih nekaj hoče, se uprejo. Po drugi strani pa želijo imeti veliko pozornosti, dostop do vsega in to takrat, ko se jim zahoče. Skrbnik torej ni ‘gospodar’ alfa mačke, ampak je ona gospodarica svoje družine oz. živi v takšnem prepričanju.

Kako prepoznamo alfa mačko?

Če alfa mačka ne dobi tistega, kar si je zamislila, lahko postane nasilna in hoče, da se na to takoj odzovemo. Če tega ne storimo dovolj hitro, nas lahko ugrizne v nos ali palec na nogi. Lahko se zgodi, da nas bo že navsezgodaj skušala spraviti iz postelje. Svojo hrano lahko zahteva z glasnim mijavkanjem. Ko uživa svoj obrok, lahko grozeče zamijavka, če se ji preveč približamo. Nekatere alfa mačke pa so zelo zaščitniške tudi do svojih igrač. Eden izmed najbolj klasičnih elementov sindroma alfa mačke je napadalnost, ki jo sproži ljubkovanje. ‘Alfica’ bo sicer skočila v naše naročje in nam dovolila, da jo pocrkljamo – ampak le za kratek čas. Ko bo imela dovolj, se ji bodo oči zožile, postrani bo pogledovala božajočo roko, rep pa ji bo začel švigati sem in tja … Zelo značilen znak bližajočega izbruha: mačka bo iznenada udarila s sproženimi kremplji in ugriznila ali pa se bo prevalila vstran, tako da bo lahko hkrati napadla z vsemi štirimi tačkami in gobčkom.

Kako ukrepamo?

Pomembno je, da mački pokažemo, kdo je glavni v hiši in kdo skrbi za vse dobre stvari. Šele ko bo to dojela, bo njena gospodovalnost prešla v sprejemanje naših zahtev in spoštovanje. Pri spreminjanju mačjega vedenja je poglavitno, da si je treba vsako stvar v življenju prislužiti, nič ni zastonj. Postati moramo takšen vodja, pri katerem se bo morala mačka naučiti ceniti vse dobrine, ki ji jih nudimo.

V praksi je zadeva precej preprosta: če nas je zgodaj zjutraj mačka ugriznila, da nas spravi iz postelje, ji vrata spalnice preprosto zapremo in ji preprečimo vstop. Morda bomo morali sprva imeti pri roki čepke za ušesa, da ne bomo slišali tožečega mijavkanja in praskanja po vratih, a ta faza mačje odločenosti bo po nekaj dnevih minila. Če mačka ugrizne ali nas opraska, ko jo nekaj časa crkljamo v naročju, ji ne dovolimo v naročje, dokler se ne bo naučila lepega vedenja. Sami pa se moramo naučiti prepoznavanja opozorilnih znakov in tako, na primer, sami skrajšamo čas ljubkovanja.

 

Sončne opekline pri mačkah: posebej občutljive so svetle mačke

Če je naša mačka obarvana svetleje, zlasti po glavi in uhljih, ji na konice uhljev po nasvetu strokovnjakinje nanesemo zaščitno kremo, ki bo občutljivo kožo zaščitila pred UV žarki.

Priporoča posebne kreme, namenjene prav hišnim ljubljenčkom, lahko pa uporabimo kakšno bolj naravno, namenjeno otrokom. »Mačke namreč na teh izpostavljenih delih dobijo sončne opekline, ki lahko dolgoročno vodijo do pojava rakavih sprememb. V skrajnih primerih je potreben kirurški poseg ali obsevanje,« pojasni dr. sci. Zlata Čop, dr. vet. med. iz Veterinarske klinike Lesce.

Miritveni signali pri mačkah

Miritveni signali niso nič drugega kot obrambni mehanizem pred stresno situacijo, teh pa je lahko v mačjem življenju mnogo.

Podobno kot ljudje imajo tudi mačke različno toleranco do dogodkov in situacij, ki jim predstavljajo stres; medtem, ko se nekatere izredno veselijo obiskov in bi vsakemu zlezle v naročje, bodo druge prihajale k sebi še ure potem, ko bo obisk zapustil stanovanje. V tem primeru seveda ni rešitev to, da do nadaljnjega odpoveste vse obiske, ampak da se pri vaši mački naučite prepoznati miritvene signale, saj boste tako lažje prepoznali stresorje, torej okoliščine, ki jim povzročajo stres. Potem pa ji v dani situaciji omogočite, da se umakne nekam, kjer se bo počutila varno. Varna točka za mačke je običajno nekje na višini, kjer ima nadzor nad dogajanjem, ali v brlogu, kjer se počuti, da je nihče ne vidi. Seveda pa se morate najprej naučiti prepoznati miritvene signale.

Kateri so najpogostejši miritveni signali pri mačkah?

Zlahka jih spregledamo, saj niso vedno v obliki brezglavega beganja in skrivanja. Miritveni signal pri mački je lahko že hitro mežikanje, pa tudi zehanje, pretegovanje in pretirano lizanje, pri katerem sprva pomislimo, da gre za umivanje. Res je, da so mačke izjemno čiste živali, vendar pri njih lizanje ni povezano samo z osebno čistočo; nega ima pri njih tudi pomiritveni učinek, ki izhaja še iz legla. V skrajnih situacijah lahko pride do obsesivnega lizanja, zaradi katerega si mačka lahko na določenih mestih dlako popolnoma izpuli. Tako nastanejo pasaže brez dlake in marsikateri skrbnik se že ustraši, da gre za alergijo. V resnici pa je lahko glavni vzrok za odpadanje dlake stres oz. način, s katerim se mačka z njim spopada.

Pogosti miritveni signali pri mačkah:

  • mežikanje,
  • zehanje,
  • pretegovanje,
  • vokalizacija,
  • pretirano lizanje in umivanje,
  • razširjene zenice,
  • skrivanje.

Lena Gregorčič