Mačka pri veterinarju: Kako omiliti stres?

Obisk veterinarja večini živali predstavlja stres, vseeno pa obstaja kar nekaj načinov, kako lahko mačkam ta podvig vsaj nekoliko olajšate.

Mačke so načeloma bistveno bolj navezane na okolje, v katerem bivajo, zato mnogim že sama pot od varnega zavetja doma do veterinarja predstavlja stresno situacijo. Kje je potem še pregled, aplikacija zdravil in drugi posegi, ki jih morda terja zdravstvena situacija? A z nekaj predpriprave lahko ta stres vsaj nekoliko omilite.

V transportnem boksu

Če mačko peljete k veterinarju, prav gotovo ne bo šlo brez transportnega boksa, ki med prevozom poskrbi za varnost obeh, torej vas in vaše kosmate spremljevalke. Ko kupujete transportni boks, kupite takega, ki se lahko odpre tudi od zgoraj, saj bo to olajšajo pregled pri veterinarju. Mnoge mačke se od stresa in šoka zatečejo čisto na konec transportnega boksa, ob tem pa še močno pihajo. Odprtina zgoraj omogoča, da veterinar lažje pride do mačke.

Priporočljivo je, da mačko čim prej začnete navajati na transportni boks. Pustite ga odprtega na hodniku, da ga mačka prevoha, razišče in sprejme za svojega. Pomagalo bo, če vanj namestite odejico ali igračo, ki jo mačka obožuje. Na ta način boste poskrbeli, da mačka transportnega boksa ne bo povezala samo z obiskom pri veterinarju, ampak tudi s prijetnejšimi izkušnjami. V nasprotnem primeru bo (dobesedno) v zrak skočila že samo, ko bo zaznala, da pripravljate transportni boks, pa čeprav ga boste samo prestavili iz ene sobe v drugo.

Vožnja do veterinarja

Mnoge mačke nestrinjanje z vožnjo glasno vokalizirajo. Stres na poti lahko zmanjšate tako, da transportni boks v celoti pokrijete (uporabite odejo, rjuho, brisačo …), saj to zmanjša dražljaje iz okolice. Mnogo mačk se lahko od stresa tudi iztrebi, zato v transportni boks namestite vpojno plenico ali drugo podlago, ki bo vpila urin. Vožnja je prav gotovo ena izmed bolj zoprnih stvari, ki se jim boste težko izognili. Skrajšate jo lahko le tako, da poskušate najti odličnega veterinarja čim bližje vašemu domu.

V čakalnici

Če se le da, zmanjšajte čas, ki ga preživite v čakalnici. Druge živali, vonjave in kopica nepoznanih ljudi so lahko odličen dodaten sprožilec za stres, ki ga resnično ne potrebujete. Ob prihodu se najavite na recepciji, potem pa počakajte zunaj, z mačko varno nameščeno v transportnem boksu – in še vedno je lahko pokrita. Včasih pomagajo tudi kakšne pomiritvene besede, odvisno od tega, kako je vaša mačka sicer navajena.

Na pregledu

Večina veterinarjev se zaveda, da je pregled za večino živali manj prijetno opravilo, ki pa ga za voljo zdravega in dolgega življenja seveda moramo opraviti. Če je vaša mačka še posebej občutljiva, veterinarja na to opozorite že ob prihodu, zlasti če k njemu prihajate prvič, in verjemite, da se bo še posebej potrudil, da bo izkušnja čim manj neprijetna. Nekatere živali so prestrašene do te mere, da je nemogoče opraviti normalen pregled, zato jim veterinarji aplicirajo blago pomirjevalo, saj včasih resnično ne gre drugače. Vsekakor zaupajte veterinarju, ki bo izbral primeren postopek v vašem primeru.

… In spet doma

Čeprav je neprijetna izkušnja za vami, še ne pomeni, da bo mačka srečna in zadovoljna, ko bo prišla domov. No, bolj srečna in zadovoljna gotovo že, a gotovo še pod vplivi manj prijetne situacije. Omogočite ji, da se zateče na njej varno in ljubo mesto, pa čeprav to pomeni nekaj ur pod posteljo ali skrita na kakšni polici v omari. Če kaže zanimanje, jo animirajte s kakšno igračko ali pa ji za sprostitev ponudite blazinice z mačjo meto ali baldrijanom. In seveda ne pozabite slediti navodilom, ki vam jih je posredoval veterinar.

Lena Gregorčič

 

 

Zlomljen rep pri mački

Zelo pogosta težava pri mačkah je zlomljen rep, ki mrtvo visi od živali in ga le ta ne uporablja. Rep je pri mačkah pogosto izpostavljen poškodbam.

Tak rep je neprestano moker in umazan, mačko pogosto zanaša pri hoji in izraža bolečino, če jo dvignemo ali pocrkljamo.

Rep je pri mačkah del telesa, ki je pogosto izpostavljen najrazličnejšim poškodbam. Ena zelo pogostih poškodb je, da ga pripremo z vrati, ko jih zapiramo. V tem primeru gre ponavadi za zlom repa, včasih se zraven tudi oguli koža in zadeva je videti precej grozno, saj iz mačke binglja krvav oguljen štrcelj, namesto kosmatega repa.

Rep je prav tako pogosto poškodovan v mačjih pretepih, ko zaradi ugrizov pride do infekcije in propadanja repa. V zgoraj omenjenih primerih muc rep še uporablja in ga premika, le od poškodbe naprej je rep pogosto nevrološko poškodovan in ga žival ne čuti.

Zelo nerodno in neprijetno je, če je rep poškodovan že v samem korenu repa, kar se najpogosteje dogaja pri poškodbah, katere povzročijo avtomobili. Če ima muc veliko srečo in ga avto ne zbije do smrti, se tako srečanje pogosto konča s poškodbo križnega dela hrbtenice oziroma medenice, katerega posledice so v korenu zlomljen rep in zelo pogosto tudi poškodovana medenica ali celo hrbtenjača. Rep mačke in mački odmaknejo, ko opravljajo fiziološke potrebe. Če tega ne morejo storiti, je odvajanje blata oteženo, saj rep pritiska na analno odprtino. Posledica je umazan, smrdeč zadnji del živali in ker pogosto nevrološka motnja prizadene tudi mehur in zaradi tega urin nekontrolirano odteka, je takšna žival močno prizadeta in v zelo žalostnem, nezavidljivem položaju.

Mačke so po naravi izredno čiste živali in so v takih primerih zelo nesrečne, saj si ne morejo pomagati. Lastnikom mačk, ki opažajo pri svoji živali omenjeno problematiko svetujem, da se oglasijo z mačkonom v ambulanti. Treba bo opraviti klinični pregled živali z nevrološko preiskavo in najverjetneje tudi rentgensko slikanje medenice in repa. Tako se natančno diagnosticira mesto poškodbe in tudi ugotovi, do katere stopnje je je rep nevrološko poškodovan. Vsekakor je treba rep od mesta, kjer je nevrološko mrtev operativno odstraniti. Poseg je majhen, hitro končan in nujno potreben, saj je drugače tak nevrološko mrtev rep za žival zelo moteč.

Če ima maček poškodovan zgornji del medenice, do katerega pride zaradi udarca podvozja avtomobila in žival repa ne čuti v celotni dolžini, v takem primeru pa ga je treba odstraniti v celoti. Tu gre za večji in bolj zapleten poseg, saj v tem primeru odstranimo celoten rep z vsemi repnimi vretenci, ki se začenjajo v medenici. Maček po operaciji in amputaciji repa živi popolnoma normalno. Vsi predsodki in prepričanja ljudi o potrebnosti mačjega repa za krmarjenje okoli dreves in drugih ovir so iz trte izviti. Težava se lahko pojavi le, če je zaradi intenzivnosti poškodbe motena tudi funkcija analne mišice zapiralke in mački blato nehotno uhaja. V takem primeru pa se pogovorimo z lastnikom o smiselnosti posega in nadaljnjega zdravljenja živali.

Emil Senčar dr.vet.med.

Mačka prede, ko je zadovoljna in tudi, ko ni

Mačka prede, ker je zadovoljna. Ampak zakaj potem prede tudi, ko je prestrašena, bolna in se počuti ogroženo?

Pozorni mačji skrbniki so prav gotovo že opazili, da njihova mačka prede tudi v situacijah, ki so daleč od ugodnosti in zadovoljstva. Zakaj je tako?

Predenje kot komunikacija različnih občutkov

Mačke začnejo presti že zelo zgodaj, kot so kot mladički stare le nekaj dni. Nekatere predejo že med samim prehranjevanjem (sesanjem pri mami) in to navado lahko prenesejo tudi v odraslo življenje, in predejo, medtem ko jedo. Mnogi mačji mladiči predejo od zadovoljstva, medtem ko jih mama mačka negujem in prav gotovo ste opazili, da tudi vaša mačka prede, ko jo božate, crkljate ali krtačite. Če predenja pri svoji mački niste zaznali, nič hudega. Nekatere mačke ne predejo, a to še zdaleč ne pomeni, da niso zadovoljne. So pa tudi take mačke, ki predejo intenzivno in glasno, medtem ko raziskujejo potencial nove škatle za ležišče in skrivališče, ter take, ki bodo predle po izjemno stresnem dogodku, kot je denimo napad druge mačke, psa, novoletno pokanje petard.

To pa vse samo zato, ker je predenje veliko več kot samo izražanje (ne)zadovoljstva; strokovnjaki so si enotni, da gre za obliko komunikacije, ki odstira različne odtenke počutja mačke, tako dobre kot slabe.

Predenje je več kot (ne)zadovoljstvo

S predenjem lahko mačka izraža željo po hrani, strah, tesnobo, bolečino, težnjo po zdravljenju in pomiritvi ter seveda – zadovoljstvo. A strokovnjaki tudi pravijo, da so si predenja med seboj različna in prav gotovo je, da skrbniki ne slišimo ali pa vsaj ne ločimo različnih frekvenc, ki se sproščajo ob različnih izraženih potrebah mačke.

Kako mačka prede?

Obstaja več teorij, kako mačke predejo. Ena izmed njih pravi, da predenje vključuje aktiviranje živcev znotraj respiratornega sistema. Ta signal sproži vibracijo glasilk, diafragma deluje kot batna črpalka, ki potiska zrak skozi glasilke in s tem povzroča predenje. Druga teorija pa zagovarja, da je za mačje predenje zadolžena majhna hioidna kost (ki je na vratu nad grlom in je edina kost v telesu, ki ni v stiku z drugo kostjo). Spet tretja teorija pa pravi, da predenje izhaja iz osrednjega živčevja. Načeloma velja, da je predenje zavestno, torej mačka prede, ko želi.

Predenje za pomiritev in zdravljenje

Predenje naj bi vplivalo tudi na sproščanje endorfinov, hormonov sreče, ki na mačko delujejo pomirjujoče. Samo vibriranje, ki se sprošča ob predenju, pa naj bi imelo samozdravilne lastnosti; frekvenca teh vibracij namreč znaša med 20 Hz in 150 Hz, to pa sovpada s frekvencami, ki jih poznano uporabljamo pri različnih terapevtskih metodah za zdravljenje ljudi. Če se vam je kdaj zazdelo, da predenje vaše mačke pozitivno vpliva tudi na vaše počutje, se morda prav tu skriva razlog. In verjetno je zaradi tega zdaj tudi bolj jasno, zakaj mačka prede, ko je bolna; ker gre za njej najbolj intuitiven način (samo)zdravljenja.

Da bo življenje z vašo mačko še zabavnejše, poskušajte, ko jo naslednjič zaslišite presti, ugotoviti, kaj vam želi sporočiti. Predenje je nedvomno eden izmed glavnih razlogov, zakaj obožujemo mačke. Naj ne ostane neuslišano.

Lena Gregorčič

 

 

Z mačko na dopust: izkušnja iz prve roke

Flynn je pasme maine coon in je tipičen zelo prilagodljiv in vsestranski predstavnik svoje pasme. In čudovit sopotnik na dopustu.

Že prejšnje leto, ko je šel z nami v dolino Soče in v Železnike na dopustovanje, je dokazal, da mu tudi dolga vožnja in menjava okolja ne predstavljata težav. Lani pa smo jo mahnili na prelep Bled, kjer je užival na Blejskem jezeru in v okolici kampa Šobec.

To, da ga voda nadvse fascinira, sem ugotovila že, ko je bil še mladiček. Nikoli ni imel težav s prečkanjem potočkov, slapovi in ribniki so ga vedno pomirjali. Tako je bilo tudi na Bledu. Prejšnje leto pa smo najeli kočo v največji slovenski vasi Davči in užival je v gozdu in svobodi. Prav ničesar se ne boji. Nasprotno, obožuje vse živali. Nad konji in ovcami je bil čisto fasciniran in sledil jim je ob pašniku. Velikokrat se šalim in komentiram, da Flynn misli, da je pes.

Pasma maine coon je bila moja vseživljenjska želja, vendar sem do prihoda Flynna v moje življenje vedno posvajala in k sebi jemala začasnike s ceste ali zavetišča. Po smrti moje Nelly, ki je bilo čisto navadna (pa vendar zelo posebna) mačka, sem pa se odločila uresničiti to svojo željo, saj sem si rekla, da če bom hotela preboleti Nelly, bo moral biti moj naslednji maček zares poseben. In sem ga dobila! Zame najboljšega med vsemi! Spomnim se dne, ko sem ga šla k vzrediteljici Martini Strmole v Ivančno Gorico prvič obiskat. Takrat je bil star osem tednov. V kopici vseh mačkov zares nisem vedela, katerega izbrati, še najbolj sem si ponovno želela samičko. Pa se je Flynn odločil drugače in me izbral! Ravno ko sem stala povsem iz sebe in premišljevala, katerega vzeti, je pritačkal do mene, se začel nemudoma z mano igrati in v trenutku sva se povezala.

Ko sem čez mesec dni prišla ponj, me je že čakal pred vrati. Bil je zares pogumen mladiček in tak je ostal vse do danes. Življenje z njim je posebno, polno dogodivščin. Vedno sem si želela mačkona, ki bi lahko šel z menoj povsod. Večina mačk ima težave s spremembami. Flynnu so pa prav vsakdanje.

V avtu se vedno sproščeno vozi, za daljše izlete ga dam v nahrbtnik in ga nesem na hrbtu, ima pa njegov nahrbtnik tudi kolesa. Drugače pa sem ga od majhnega navadila na oprsnico in povodec, tako da krajše razdalje premagujeva tudi tako. Moj mačkon Flynn je čudovit sopotnik na izletih.

A.K

Video: Mačka padla s 5. nadstropja – in odkorakala!

Sreča v nesreči je doletela mačko v Chicagu, ki je nepoškodovana preživela padec iz 5. nadstropja stolpnice, ki jo je zajel ogenj.

Osebje gasilske službe iz Chicaga je snemalo svoje gasilce pri delu na stolpnici, ki jo je zajel ogenj, ko jim je v kader nepričakovano priletela črna mačka.

Vsi prisotni so zadržali dih, kajti bili so prepričani, da mačka padca ne bo preživela. A ta je odkorakala naprej, kakor da se nič ni zgodilo.

Vir: Chicago Fire Department

Debelost pri mačkah: je moja mačka predebela?

Debelost pri mačkah je precej pogosta težava mačjih skrbnikov in seveda njihovih mačk. Čezmerna telesna teža je nekaj, kar je veliko lažje preprečiti kot zdraviti.

Zdrava prehrana in gibanje sta ključnega pomena, pa naj gre za mačko, psa ali človeka. Seveda je možno, da teža narašča kljub primernemu življenjskemu slogu, zato je takrat smiselno opraviti pregled pri veterinarju, ki bo morda razkril zdravstvene razloge za pridobivanje telesne teže.

Čezmerna telesna teža in debelost vplivata na zdravje in počutje; trpijo sklepi, ki morajo prenašati dodatno težo, posledično trpi tudi celotna gibljivost telesa, kar se pozna na aktivnosti mačke. Povečana telesna teža vodi v različne zdravstvene težave in ima številne negativne vplive na vsakdanje življenje. Mačke, ki imajo težave s čezmerno telesno težo, se ne morejo umiti tako kot mačke s primerno telesno težo. Ne dosežejo več zadnjice, predela nad repom itd., zato jim morajo pri tem pomagati skrbniki.

Je moja mačka predebela?

Kaj vidite, ko pogledate svojo mačko iz ptičje perspektive? Je pasna linija vidna? Kaj pa, ko jo pobožate? Lahko začutite rebra? Če ste na obe vprašanji odgovorili pritrdilno, potem ima vaša mačka idealno postavo. Če pa je slika drugačna – zaobljena postava, pasna linija je komaj vidna ali pa je sploh ni, rebra se ob dotiku niti ne čutijo, potem ima vaša mačka najverjetneje težave s čezmerno telesno težo.

Pri dolgodlakih mačkah zaradi kožuha ne boste opazili pasne linije, zato mačko raje pretipajte. Lahko občutite rebra, medenične kosti in hrbtenico?

Mačka je predebela – kaj pa sedaj?

Dejstvu, da je naša mačka predebela, mora slediti naslednji korak – dieta ali, bolje rečeno, spremenjen način prehranjevanja, ki ga boste lahko obdržali za vedno. Včasih pomaga, da se zmanjša količina obrokov, včasih pa to ne bo dovolj in bo treba obstoječo prehrano zamenjati za manj kalorično in potem opazovati, kaj se dogaja s težo. Izločite vse priboljške ali pa jih zamenjajte s takimi, ki so primernejši, poskrbite pa tudi za to, da se bo mačka dovolj ali vsaj malo gibala.

Telesno težo mačke lahko preverite tudi tako, da mačko stehtate. Najlažje je, če na tehtnici stehtate najprej sebe, potem pa ponovite vajo, a tokrat z mačko v naročju. Idealna telesna teža naj bi bila nekje med 3,5 in 4, 5 kg, a je to zgolj okvirna smernica, ki je odvisna od velikosti mačke in ne nazadnje tudi pasme; maine cooni tehtajo v povprečju od 6 do 8 kg.

Pri hujšanju pa se držite pravila, da se počasi daleč pride. Idealno je, če mačka izgubi od 400 do 450 gramov na mesec, kar znese približno 50 gramov na teden. Četudi bo na začetku izgubila manj, nikar ne obupajte. Vsak izgubljeni dekagram je pridobitev za njeno zdravje in počutje.

Lena Gregorčič

 

 

 

 

 

 

Okna, odprta na nagib: nevarna past za mačke

Okna, odprta na nagib so za mačke lahko nevarna past; zanje so lahko tako odprta okna namreč lahko usodna. Previdnost ne bo odveč.

Okna mačkam pogosto pomenijo pomemben stik z zunanjim svetom: ali ker skoznje nemoteno vstopajo in izstopajo, ali pa zato, ker udobno nameščene na okenski polici opazujejo zunanje dogajanje.

Okno, ki je odprto na nagib, je ravno dovolj odprto, da mačka v njem vidi pot v zunanji svet, potem pa … Mačka poskuša skozi nagib zlesti skozi okno, ampak se zaradi specifične postavitve zatakne. Nagonsko se poskuša rešiti, vendar ob tem čedalje bolj drsi navzdol in je vedno bolj stisnjena, na pol že zunaj, na pol pa znotraj.

Posledice takega ujetja lahko tudi končajo mačje življenje. Medtem ko se mačka poskuša rešiti, lahko pride do zadušitve. Prekinjen je tudi dotok krvi, lahko pride do hudih poškodb notranjih organov, hrbtenice … Zato so lahko posledice tudi ob pravočasnem ukrepanju trajne (delna paraliza, kronično uhajanje urina, blata …) ali pa se zaradi številnih zapletov izkaže, da je evtanazija najbolj humana rešitev.

Nikoli ne puščajte mačke brez nadzora z oknom, ki je odprto na nagib, zlasti ne dlje časa. Če res ne gre drugače, lahko v marsikateri trgovini za živali kupite zaščitno mrežo – ograjico za nagibna okna, ki bo mački preprečila prehod.

Mačka nima vedno devet življenj

Nezaščiteni balkoni, okna in okenske police so lahko usodni za vaše mačje sostanovalce. Dovolj je že trenutek nepozornosti, napačen gib ali katera druga višja sila, zaradi katere mačka izgubi ravnotežje, preceni svoje sposobnosti ali pa jo zamika zunanji svet.

Nikar se ne zanašajte na to, da ima mačka devet življenj in da vedno pristane na nogah; pristanek iz visokega nadstropja je v vsakem primeru zelo trd in se lahko konča najmanj s kakšno operacijo, zahtevno rehabilitacijo in prav tako možnimi trajnimi gibalnimi posledicami. Zaščitne mreže in ograje so zato poceni preventiva – tako iz finančnega vidika kot iz vidika zdravljenja.

Lena Gregorčič

Mačje poležavanje na radiatorju – zaščita je smiselna

Toploto zimskega sonca pozimi zamenjajo radiatorji in podobni viri gretja, za katere se zdi, da jih imajo mačke raje kot psi.

Mačke bodo ob prvi priložnosti zaspale na toplem radiatorju, ob toplem grelcu ali pečki.

Ena izmed teorij pravi, da imajo toploto, pravzaprav vročino, zapisano v genih, saj so to v osnovi puščavske živali, potomke afriške divje mačke.

Poleg tega je njihova telesna temperatura v osnovi že nekoliko višja v primerjavi s človeško (37,5 °C do 39,5 °C) in se v prostoru, kjer je sobna temperatura za vas že prijetna, bolje počuti, če je pokrita z dodatno dekico ali pa če lahko popoldanski počitek preživi na toplem radiatorju.

Zaščita pred neposredno toploto radiatorja je smiselna

Brezskrbno poležavanje na radiatorju sicer ne spada v kategorijo nevarnega početja, vsekakor pa ne bo odveč, če boste upoštevali nekaj smernic zdrave kmečke logike: toplota radiatorja ne bo povzročila opeklin, ki bi mačko spravile v smrtno nevarnost, lahko pa pride do manjših zapletov in poškodovane kože na tačkah in smrčku, ki so najbolj izpostavljeni neposredni vročini.

Dejstvo je, da mačka vročine ne bo zaznala, dokler ne bo prepozno, zato je smiselno, da zaščitite radiator z navadno frotir brisačo ali lahko odejo iz flisa in ji tako omogočite varnejše večurno poležavanje.

Če se mačka rada nastavlja drugim virom toplote, kot so razni grelniki, pečke in kamini, pa morate absolutno poskrbeti za ustrezno zaščito oz. ji onemogočiti neposreden stik s toploto.

Če imate doma golo mačko ali mačko, ki ima zaradi različnih zdravstvenih razlogov predele telesa brez dlake, pa morate že sicer poskrbeti za ustrezno zaščito.

Radiatorska ležišča in viseče postelje

Radiatorska ležišča in viseče postelje so cenovno ugodni in odlična rešitev za vse z ožjimi radiatorji, ki mačkam ne nudijo udobja za ležanje in pretegovanje. Poleg tega pa nudijo tudi osnovno zaščito pred neposredno toploto. Res pa je, sa je na koncu vse odvisno od mačjih preferenc – ali jih bodo želele uporabljati; ampak običajno jih premaga želja po ležanju v bližini toplote.

Lena Gregorčič

Zlatko in njegova utica

Usoda prostoživečih nikogaršnjih mačk je pogosto negotova, saj nanje v zunanjem okolju preži veliko nevarnosti.

Zlatko je dolgo let živel sredi travnika, kjer je imel postavljeno svoje zavetje. To zavetje mu je nudilo edini občutek varnosti med dežjem in hudim neurjem, pa tudi kadar so nevestni skrbniki psov sprehajali svoje kosmatince brez povodca. Njegova utica je bila edini prostor, kamor se je sredi travnika lahko zatekel.

Veliko oporo mu je nudil odrasel črni maček, edini prijatelj, ki ga je doletela ista usoda nikogaršnjih. Postal je žrtev nevarnosti v okolju. Nekega dne je namreč preprosto izginil. Zlatko je ostal sam. Vse, kar je imel, je bila utica sredi travnika. Izgubil je svojega najboljšega prijatelja, kmalu zatem pa zaradi poškodbe in kasneje nezdravljenega vnetja očesa še vid. Zlatko je postal slep. Večino svojega časa je preživel tam, kjer se je počutil najbolj varnega, to je bilo v njegovi utici. Hraniteljica mu je zagotovila, da ni bil lačen, a to žal ni bilo dovolj. Dobra gospa nas je obvestila o nesrečni usodi Zlatka in se trudila, da bi ga lahko ujela. Zlatko je namreč v strahu vedno bežal in se skrival pred njo. Kmalu ji je uspelo in z nekaj malo upanja, da bi mu lahko pokazali tudi boljšo plat življenja, smo ga odpeljali na veterino.

Na veterini se je tistega nekaj malega upanja spremenilo v obup. Zlatko je bil poleg tega, da je bil slep, tudi pozitiven na dve prenosljivi mačji bolezni, levkozo in mačji aids, star pa je bil okoli deset let.

Pričakovali smo, da bodo na veterini predlagali evtanazijo. A niso. Tako smo tudi mi začeli razmišljati, da bi mu kljub vsemu ponudili priložnost za novo življenje. V začasni namestitvi se je kmalu sprostil in se začel obnašati kot pravi cartljivi maček. Najraje od vsega je imel konzervice, rad pa se je tudi stisnil k začasnici in predel, dokler ga spanec ni premagal. Vmes smo poskrbeli za kastracijo in čipiranje ter ga z nekaj malo upanja začeli oddajati.

»Odrasel star in slep maček s prenosljivo boleznijo ob vsej poplavi mačjih mladičev nima ravno veliko potenciala,« bi rekli. Vendar je bilo zanj presenetljivo veliko klicev, a po pogovoru in izpostavljanju dejstev, da Zlatko vseeno potrebuje posebno nego, so vsi obupali. Največji strah je potencialnim posvojiteljem predstavljal strah pred (pre)hitro izgubo posvojenega mačka. To je na žalost najpogostejši razlog, da so odrasle in t. i. pozitivne mačke med težje posvojljivimi. Vendar ne gre spregledati dejstva, da tisti, ki že imajo izkušnje z mačkami s posebnimi potrebami, navadno posvajajo samo te. Pravijo, da se v njih skriva poseben čar, ki ga lahko prepoznaš le, če jim odpreš vrata svojega doma in seveda srca.

Nekega dne se je nepričakovano oglasila prijetna gospa, ki je želela postati njegova družina. Po prvem obisku smo počakali nekaj tednov in šele po tehtnem razmisleku sklenili, da se dogovorimo za posvojitev.

Zlatko zdaj živi v svoji utici sredi mesta, ki je veliko stanovanje. Na voljo ima samo udobje in najljubše konzervice in, kar je najpomembneje, ljubečo skrbnico, ki mu omogoča občutek varnosti in zaželenosti prav vsak dan. Vsem, ki jih sprejmemo pod svoje okrilje, želimo pokazati tudi lepšo plat življenja. Zlatko je morda res ne bo nikoli videl, jo bo pa preko nežnih dotikov in šepetajočih besed zagotovo občutil.

Nikogaršnje mačke v resnici niso nikogaršnje, saj je vsaka med njimi potomka lastniške mačke. Posledice nenadzorovanega razmnoževanja in neustrezne oskrbe pa lahko trpi še veliko njenih potomcev. Teh zagotovo ni malo, saj lahko ima ena mačka v dobrem letu v povprečju kar 12 mladičev. Ti pa zagotovo ne bodo vsi imeli te sreče, da bi bili del odgovornih domov. Teh je vedno premalo, mačk pa žal preveč. Edina rešitev oz. preventiva za zmanjševanje nikogaršnjih mačk je sterilizacija oziroma kastracija.

Katjuša Rajovec, Zavod Muri

Praskalniki za mačke: na kaj paziti pri nakupu?

Praskalniki za mačke so obvezen del mačjega pohištva, sploh če imamo izključno notranjo mačko. Na kaj paziti pri nakupu?

Nekatere mačke kupljenega praskalnika nočejo uporabljati in lastnik se v tistem trenutku sprašuje, kaj je vednar narobe. Včasih se je treba tudi uvajanja mačke na praskalnik lotiti taktično, predvsem pa morate izbrati praskalnik, ki bo ustrezal potrebam in željam vaše mačke.

Praskalnik je obvezen del mačjega pohištva

To drži zlasti, če je vaša mačka izključno notranja. Zunanje mačke in mačke, ki živijo varno kombinacijo notranje-zunanjega življenja, dobršen del praskanja opravijo tam, kjer jim ga je namenila narava – po drevesih, deblih, štorih. Notranje mačke te možnosti nimajo, zato si izberejo podlago za praskanje, ki jim najbolj ustreza: preproge, kavč, postelja, tabureji, stoli in dodatki iz umetnega usnja ter druge tekstilne površine, ki prijetno delujejo na njene krempeljčke.

Če pustimo ob strani uničevanje pohištva, je praskanje popolnoma naravno vedenje mačke, ki ga ne smemo kaznovati. Mačka s praskanjem ne skrbi samo za brušenje krempljev, temveč tudi označuje svoj teritorij, sprošča stres ter med drugim preteguje hrbtenico in vratne mišice. Kako torej poskrbeti, da bo to počela na praskalniku?

Horizontalno ali vertikalno?

V trgovinah za živali imamo načeloma na voljo dve vrsti praskalnikov: horizontalne in vertikalne. Horizontalni praskalniki so bolj podloge za praskanje, ki ne grejo v višino, vertikalni praskalniki pa so »klasični« praskalniki.

Podloge za praskanje so navadno narejene iz sisala ali kartona in niso nič več kot to – zgolj in samo podlaga za praskanje. S tem seveda ni nič narobe, nekaterim mačkam bo taka praskalna površina ustrezala, medtem ko druge potrebujejo še višino. Podloge so krasna rešitev za vse mačke, ki si kremplje rade brusijo na preprogah in jih življenje na višini ne mika preveč, morda tudi zaradi tega, ker zaradi prevelike telesne teže ne zmorejo več gibkih skokov. Vertikalni praskalniki pa so odlični za vse, ki bi poleg praskanja rade tudi plezale in se skrivale visoko pod stropom.

Mačja drevesa – praskalniki, ki gredo v višino (in tudi širino)

Načeloma jih delimo na nizke (do 40 ali 60 cm višine), srednje (do 150 ali 180 cm višine) in visoke (+180 cm oz. take, ki segajo do stropa). Najbolj »prestižni« ne gredo samo v višino, ampak s številnimi predori, duplinami in drugimi povezovalnimi elementi tudi v širino. Omejitev pri izbiri je tako samo velikost prostora, debelina vaše denarnice in seveda, posebne želje vaše mačke.

Zakaj? Velike mačke se bodo na majhnem (nizkem) praskalniku težko v celoti pretegnile – kot zapisano, praskanje je povezano tudi s pretegovanjem hrbtenice. Mačke, ki so bolj plašne ali so bolj pod stresom, bodo gotovo bolj uživale na praskalnikih, ki jim bodo s kakšno duplino omogočili prostor za skrivanje in odmik na višino, od koder bodo opazovale okolico na varnem. Hiperaktivne mačke potrebujejo praskalnik, ki jim je v večji izziv in omogoča različne vragolije. Večji praskalniki so prav tako primerna izbira za gospodinjstva z več mačkami (če se razumejo med sabo – ne pozabite, praskanje je povezano tudi z označevanjem teritorija), v nasprotnem primeru je verjetno bolj pametno, da se odločite za ločene izdelke.

Ne pozabite na primerno uvajanje

Nakup praskalnika še ni zagotovilo, da ga bo mačka tudi uporabljala. Ko boste domov privlekli praskalnik, dajte mački možnost, da ga najprej spozna (prevoha praskalnik, embalažo …) od daleč. Prva pomoč pri uvajanju je, da mačjo tačko »pogrebete« po steblih iz sisala ali pa jo na praskalnik spravite prek igre in s pomočjo njene najljubše igračke. Dober trik, ki vam je lahko v pomoč, je tudi mačja meta ali baldrijanova korenina, če seveda mačka v stiku z eno ali drugo doživlja ekstazo. V tem primeru praskalnik poškropite z mačjo meto ali baldrijanom (uporabite ju lahko tudi v posušeni obliki, igračkah … kar imate pri roki) ter jo tako poskusite povezati z novo pridobitvijo.

Ne glede možnost, ki jo boste izbrali, bo prav gotovo potrebnih nekaj ponovitev. A če boste pri tem uspešni, ste mački zagotovili idealen prostor za sproščanje in tudi vaš kavč bo ostal cel.

Še o dveh možnih razlogih, zakaj mačka je mara praskalnika, si lahko prebere tukaj. 

Lena Gregorčič