Je za uriniranje izven stranišča pri mački kriv mačji posip?

Mačka se lahko za uriniranje izven stranišča odloči tudi zaradi tega, ker ste ji v mačje stranišče nasuli preveč posipa (posledično ne more stabilno stati) ali premalo.

Če je posipa premalo, mačka svoje lužice ne more zakopati, urin se ne absorbira, ampak se razlije po dnu, prav tako se ne formira kepica, posledično vse skupaj tudi bolj smrdi. Idealna višina posipa v mačjem stranišču je približno 5 cm, tako da preverite, ali morda ne grešite tukaj.

Seveda pa je lahko za mačko problematična že sama izbira mačjega posipa: lahko se ne sprime dovolj dobro, morda se mačka mačjemu stranišču izogiba zato, ker jo moti pretiran vonj po sivki, ki je vam sicer zelo prijeten.

A preden odhitite v trgovino po nov posip, bodite pazljivi: nenadna menjava posipa lahko mačko še bolj odvrne od mačjega stranišča. Idealno je, če nov posip počasi mešate s starim in tako postopoma preidete na novo izbiro.

Ob tem seveda ne pozabite, da vsi posipi ne ustrezajo vsem mačkam; nekatere imajo rajši bentonit nad silikatnimi kristali, druge se lahko brez težav privadijo na biorazgradljive različice, ki tretjim ne ustrezajo niti v sanjah. Preden dokončno obupate, preizkusite različne možnosti.

Lena Gregorčič (celoten članek o mačjih straniščih in zakaj ga morda vaša mačka noče uporabljati, pa v aktualni številki revije Moj pes)

V Kranju bodo sterilizirali in kastrirali zapuščene mačke

Občina Kranj za začetek septembra napoveduje brezplačne sterilizacije in kastracije zapuščenih mačk in sofinanciranje le tega pri lastniških mačkah.

”Mestna občina Kranj bo zato z namenom preprečitve nekontroliranega razmnoževanja zapuščenih mačk in širjenja morebitnih bolezni od 3. do 14. septembra 2018 s pomočjo pogodbenega Zavetišča Perun na Blejski Dobravi,  Branko Pirc s. p., in njegove pogodbene veterinarske ambulante Medicovet, d. o. o., izvajala jesensko akcijo sterilizacije oziroma kastracije brezdomnih, prostoživečih mačk na območju mestne občine Kranj. Živali bodo po posegu označene,” so zapisali na spletni strani.

Ob tem vse, ki vedo za lokacije, kjer se zadržujejo zapuščene živali prosijo, naj to sporočijo na telefonsko številko 04/2373 130 (Barbara Čirič).

vir: www.kranj.si

Diagnoza: Sladkorna bolezen pri mački

Sladkorna bolezen pri mačkah ni tako redka. Največkrat se pojavi pri starejših mačkah, v obliki, ki jo pri ljudeh poznamo kot ‘tip 2’, povezana z debelostjo, premalo aktivnosti in procesi staranja.

Svojo izkušnjo nam je zaupala Nina Špegel, ki s svojim Gerijem že nekaj let uspešno obvladuje sladkorno bolezen.

»Pogledal me je s takimi očmi, da sem v trenutku vedela, da je nekaj narobe«

Poleti, pet let nazaj, je Geri začel postajati malo vitkejši mačkon. Zadnje čase je popil več vode, večkrat na dan. Proti mraku je ležal na okenski polici v svoji mačji drži z naprej stegnjenimi sprednjimi tacami. Ko sem prišla do njega in ga zbudila iz rahlega mačjega spanca, me je pogledal z drugačnimi očmi. Ne preveč bistrimi, takšnimi, da sem v trenutku vedela, da je nekaj narobe.

Naslednji dan smo se odpeljali v veterinarsko ambulanto, kjer so mu odvzeli vzorec krvi in urina in v čakalnici smo počakali na prve izvide. Veterinarka me je po morečem čakanju poklicala nazaj v sobo za preglede, kjer sem izvedela, da je Gerijeva glukoza izven referenčnih vrednosti; znašala je 22 mmol/L na tešče. Čeprav se mačkom med stresom, kar obisk veterinarja vsekakor je, vrednost glukoze v krvi lahko poviša, je ta vrednost vseeno tako visoka, da je nakazovala na sladkorno bolezen.

foto: Nina Špegel (na fotografiji njen Geri)

Bolezen je obvladljiva

Sledile so obširne razlage o sladkorni bolezni pri mačkih in o načinu zdravljenja z inzulinom.

Najpomembnejši nasvet za vse, ki ste pri veterinarju izvedeli, da ima vaš maček ali pes sladkorno bolezen – ne obupajte, sliši se grozno, vendar v praksi ni, bolezen je resnično obvladljiva in presenečeni boste nad tem, kako hitro se človek navadi na rokovanje z iglami. Po treningu dajanja injekcij na veterini je sledilo intenzivno nekajmesečno obdobje uigravanja in usklajevanja. Inzulin se mačkom daje subkutano, kar pomeni, da ob straneh trupa v predelu reber s prsti primemo že samo po sebi dokaj debelo mačjo kožo in v to gubo apliciramo injekcijo. Moj Geri je izjemno razvajene sorte, zajoka že ob najmanjšem nelagodju, pa se je na vbod igle dokaj hitro navadil. V vsem procesu navajanja na malo drugačen način življenja z mačkom je bilo zame najtežje dejstvo, da se znižanje in stabiliziranje vrednosti glukoze ne zgodi čez noč. In da, čeprav imam doma zdravilo in ostale pripomočke, oba potrebujeva čas, da ugotovim pravo dozo, s katero ne bo nevarnosti hipoglikemičnega šoka in s katero se bo hkrati čim dlje med dnevom raven glukoze obdržala v okviru sprejemljivih vrednosti. Geri dobi injekcijo inzulina dvakrat dnevno, saj je to po izkušnjah zanj najboljša opcija za vzdrževanje stabilne vrednosti glukoze. Preizkusila sva dve vrsti inzulina in se odločila za inzulin detemir za sicer humano uporabo, s katerim se mu je vrednost glukoze hitreje in bolj dolgotrajno stabilizirala. Trenutno kot 8-kilogramski maček (je velik in dolgih nog) prejema 1,5 enote zjutraj in zvečer, kar najlažje in najnatančneje odmerim s 40 IU brizgami. Igle sva testirala v treh različnih velikosti in se odločila za velikost 0,45 x 16 mm. Pri malenkost debelejših in daljših iglah je pri vbodu sledil kratek jok, pri malenkost tanjših in krajših pa se je po enem tednu vrednost glukoze v krvi povišala. Po mojih izkušnjah igle, krajše od 15 mm, niso dovolj dolge za učinkovito dostavo inzulina pod kožo; vsaj za Gerija ne.

foto: Nina Špegel (na fotografiji njen Geri)

Bistveno je merjenje koncentracije glukoze

Merjenje koncentracije glukoze v krvi je bistvenega pomena na začetku pa tudi kasneje za vzdrževanje ali po potrebi prilaganje doze. Morda je merjenje koncentracije glukoze v krvi mačk še najbolj zahtevno opravilo, ki pa se ga je – tako kot dajanja inzulina – najboljše lotiti v okviru igre. Najbolj enostavno boste kapljico krvi iz kapilar na robu ušesa odvzeli, če bo maček čepel ali ležal. Da bo odvzem kapljice krvi z lanceto čim hitrejši, je treba mačja ušeska ogreti – in to najlažje naredimo z masažo. Mački božanje in masažo obožujejo, zato jih lahko masiramo po glavi in robovih ušes. Najlažje je kapljico krvi pridobiti z varnostno lanceto za enkratno uporabo globine 2,2 mm (uporabljam Wellion lancete z oznako 23G). Varnostne lancete za enkratno uporabo imajo pokrovček, ki je mačkom zanimiv. Merjenje koncentracije glukoze s kapljico krvi, odvzete z roba ušes, vam bodo pokazali in opisali v veterinarski ambulanti, se pa pri tem postopku in uporabi omenjenih lancet same igle ne vidi in tudi bolečine mački pri tem ne občutijo.

foto: Nina Špegel (na fotografiji njen Geri)

Obvezna prva pomoč za morebitni glikemični šok (‘hipo’)

Poleg inzulina, brizg in igel, ki jih sestavimo v injekcijo, lancet, merilnih lističev in glukometra je obvezna še prva pomoč pri morebitnem hipoglikemičnem šoku. Če se vrednost glukoze drastično zniža, je lahko to za mačka usodno. Zato je pri roki vedno treba imeti glukozo z dodanim magnezijem, ki ga kupite v lekarni ali na veterini, uporaben pa je tudi med. S sladkorno zmesjo ali medom ob morebitni hipoglikemiji izdatno namažete dlesni, jezik in gobček. Iz izkušenj je za takšne trenutke bolje imeti pri roki tudi mokro mačjo hrano, ki jo lažje pojejo kot brikete.

Pet let mineva od diagnoze sladkorna bolezen pri Geriju in trenutno jo še vedno uspešno obvladujeva. Veselim se vsakega dodatnega leta, ki ga preživi ob meni.

Nina Špegel

Mačji svet: zelenje je več kot samo mačja trava

Da morate notranjim mačkam obvezno ponuditi mačjo travo, gotovo že veste, vendar ni pa to edina žvečljiva rastlina, ki ji jo lahko ponudite.

Še več: svoji mački lahko kar v stanovanju uredite mini zeliščni vrt, seveda sestavljen iz zelišč in drugih rastlin, ki so mačkam načeloma zanimive in varne: mačja meta, baldrijan, limonska trava …

Če se le da, jih posejte ali zasadite tako, da ima mačka možnost, da se v njih tudi povalja, ker je to za večino notranjih mačk posebno doživetje. Tak zeliščni vrt bo uspel tudi takim, ki so vam vrtnarska opravila španska vas.

Če vseeno dvomite o svojih sposobnostih, poskusite za začetek vsaj mačjo travo posejati v plitek in dovolj širok podstavek, da se bo mačka lahko v njej povaljala.

Lena Gregorčič

 

Poletne tegobe mačk: od sončnih opeklin do pikov insektov

Poletje tudi za mačke prinaša številne tegobe. Tokrat o nekaj najbolj pogostih …

Sončne opekline – posebej občutljive so svetle mačke

Tudi mačke lahko opeče sonce. Če je naša mačka obarvana svetleje, zlasti po glavi in uhljih, ji na konice uhljev lahko nanesemo zaščitno kremo, ki bo občutljivo kožo zaščitila pred UV žarki. Strokovnjaki priporočajo posebne kreme, namenjene prav hišnim ljubljenčkom, lahko pa uporabimo kakšno bolj naravno, namenjeno otrokom. »Mačke namreč na teh izpostavljenih delih dobijo sončne opekline, ki lahko dolgoročno vodijo do pojava rakavih sprememb. V skrajnih primerih je potreben kirurški poseg ali obsevanje,« pojasni naša sogovornica, Zlata Čop, dr. vet. med.

Bolhe in klopi

Če ima naša mačka prost izhod, ali pa če preživlja igralne urice na vrtu, ne pozabimo na zaščito pred zunanjimi zajedavci, predvsem bolhami in klopi. »Že ena bolha lahko na naši mački izleže več kot 50 jajčec na dan, iz katerih se kmalu razvijejo mlade, ki tudi ležejo jajčeca … Invazija je pred vrati,« ponazori Zlata Čop in doda, da so bolhe tudi vmesni gostitelji trakulje.

Nikakor pa ne uporabljamo sredstev, namenjenih odpravi zunanjih zajedavcev pri psih. Številni pripravki so za mačke smrtno nevarni!

Zastrupitve predvsem posledica škropiv

Mačke se redkeje zastrupijo kot psi. Hrane, ki ni sveža, ima čuden vonj, ali je pokvarjena, se mačka v nasprotju z večino psov ne bo niti dotaknila. Tudi kakšnim pozabljenim škatlicam s strupi za polže in razne vrtne škodljivce ter strupom za podgane se bo mačka po izkušnjah veterinarke izognila.

»Nevarnost zastrupitve preži nanje predvsem tam, kjer smo kaj škropili, pa je mačka dobila ostanke strupa na kožuh, tačke. Z lizanjem, nego kožuha ali pa z vsrkanjem preko kože strupi lahko pridejo v telo in povzročijo zdravstvene težave,« pa poudarja na skrite nevarnosti vrtičkov. Znaki zastrupitve se najpogosteje kažejo z živčnimi znaki, preobčutljivostjo, tresavico, bruhanjem, drisko, oslabelostjo. V primeru suma na zastrupitev moramo takoj k veterinarju, saj lahko sicer to vodi v smrt. Pri ukrepanju na kliniki bo v pomoč, če bomo vedeli, s čim se je mačka zastrupila. Posebej nevarni so pesticidi, pa tudi rodenticidi, ki jih mačka lahko zaužije skupaj z mišjo.

Mačke rade jedo travo. Če je ni na voljo, se zlasti notranje mačke lotijo sobnih rastlin. Vedno preverimo, če zanje niso strupene.

Piki insektov

Mačke so rojeni lovci. Posebej mlade preganjajo vse od miši, martinčkov, ptic, metuljev, hroščev do pajkov, čebel, os in sršenov. »Tudi kače se večinoma ne prestrašijo. Seveda občasno prihaja do pikov s posledično bolečino, oteklino. Pogosto je treba poiskati veterinarsko pomoč,« pove Zlata Čop. Slinjenje, pena okoli gobčka, oteženo dihanje – so vse znaki za alarm, saj imajo lahko tudi mačke tako kot mi alergično reakcijo. Tudi v primeru pika kakšnih bolj strupenih pajkov je nujno hitro ukrepanje.

Kako poskrbeti za mačko, ko gremo na dopust?

O tem, kako poskrbeti za mačko, ko gremo na dopust, smo vprašali dr. sci. Zlata Čop, dr. vet. med. iz Veterinarske klinike Lesce.

»Številne mačke se v domačem okolju najbolje počutijo tudi v daljšem času naše odsotnosti, mačjih hotelov pa tudi ni ravno na pretek,« odgovarja sogovornica.

Najti moramo nekoga, ki bo v tem času za našo mačko skrbel, ji dnevno menjal hrano in vodo, ji čistil mačje stranišče in se z njo tudi poigral in pocrkljal. Najbolje je, da je to oseba, ki jo mačka že pozna in se z njo ujame.

Seveda lahko mačka v času naše odsotnosti zboli. »Skrbnika opozorimo, naj bo pozoren, če mačka hrano poje, če pije vodo, če normalno iztreblja v mačji stranišče. Če ni iztrebkov, je lahko mačka zaprta, če ni urinskih lužic, ali so majhne, pa mačka povrhu še čepi v stranišču, gre lahko za težave z vnetjem mehurja, zamašeno sečnico. V tem primeru je treba takoj poiskati veterinarsko pomoč. Tudi če je mačka apatična, brezvoljno poležava, zavrača hrano, jo je priporočljivo peljati na pregled,« še svetuje sogovornica.

Če pa mačko vzamemo s seboj na dopust, zlasti, če gremo v tujino, preverimo, ali ima čip, potni list in vsa potrebna cepljenja.

Preverimo tudi, kako prenaša vožnjo z avtomobilom. »Če to predstavlja prevelik stres zanjo, razmislimo o kakšni drugi možnosti, ali pa se posvetujemo s svojim veterinarjem o uporabi pomirila, mačjih feromonov … V avtu mačko namestimo v večjo kletko s skodelico vode in mačjim straniščem,« priporoča dr. Čopova. Poudarja, da naj bo zaprta v kletki, saj se je že večkrat zgodilo, da je na postajališču pobegnila iz avta.

Tudi na mestu počitkovanja mačke, ki okolja ne pozna, ne spuščamo na prosto oz. le pod nadzorom in s povodcem.

Prebavne motnje pri mačkah

Ne glede na to, da mačke ne pojedo vsega, kar jim pride pod smrček, njihovi skrbniki dobro poznajo izbruhane kepice dlak, travo pa tudi hrano.

Večina se jih prej ali slej sreča tudi z diarejo in zaprtjem. Prebavne motnje spadajo med pogoste zdravstvene težave mačk. Kaj vse se lahko skriva zadaj, kdaj sta bruhanje in diareja znak bolezni?

Osameli primeri bruhanja ali driske še niso razlog za preplah. Če pa gre za oboje skupaj oz. za dalj trajajoče težave, moramo raziskati, kje tiči vzrok. V primerih zastrupitve ali zaužitja tujka je stanje urgentno, prav tako v primeru okvare ledvic ali pankreatitisa.

Mačke so znane po bruhanju, a le, ko gre za kepice dlak

V različnih strokovnih virih na spletu in v literaturi naletimo na mnenje, da je bruhanja pravzaprav običajna dejavnost mačk. Po besedah veterinarke Iris Selan, dr. vet. med. iz Veterine Tristokosmatih, mačke največkrat bruhajo zaradi kepic dlak, ki se jim naberejo v prebavilih, nekatere lahko bruhajo zaradi preslabo prežvečene hrane (temu je lahko vzrok slabo zobovje), lahko zaradi prenajedanja, zaradi tujka, ki so ga pojedle …

A zaskrbljenost je upravičena: bruhanje je lahko tudi znak hujših obolenj želodca, jeter, ledvic, mačje kuge, alergije na neko snov v hrani ali zastrupitve. Bruhanje lahko izzove tudi zaužitje tujka, ki ga z bruhanjem poskuša telo izločiti. Včasih je to uspešno in v tem primeru se tudi bruhanje po tem, ko npr. mačka izbljuva kakšno dolgo bilko trave, konča. Problem pa nastane, če se tujek ujame v prebavilih, kjer lahko povzroči številne težave, še posebej, kadar to ni trava, temveč kakšen drug predmet – najbolj problematične so razne nitke in trakovi, ki jih radovedni mačji mladiči med igro pogoltnejo. Pride lahko do nenehnega draženja ali celo do smrtno nevarnega predrtja prebavil.

Bruhanje je lahko tudi znak hujših obolenj želodca, jeter, ledvic, mačje kuge, alergije na neko snov v hrani ali zastrupitve.

Strokovnjaki opozarjajo, da je ob večkratnem bruhanju treba pomisliti tudi na vzroke izven prebavnega sistema – med pogostimi so odpoved ledvic, jeter in vnetje trebušne slinavke. Ta obolenja namreč povzročajo kopičenje toksinov, ki dražijo prebavila. Predvsem pri starejših mačkah je glede na pogostost teh obolenj smiselno naše ljubljenčke redno voziti na krvne preiskave, s katerimi se preveri delovanje ledvic in jeter.

Mačje stranišče: kakšno je normalno odvajanje blata?

Na podlagi vsakodnevnega spremljanja blata naše mačke lahko hitro opazimo morebitne spremembe, ki nakazujejo, da nekaj ni v redu. Zdrava mačka naj bi odvajala vsaj enkrat na dan blato temno rjave barve, ki ni ne pretrdo ne premehko, hkrati pa ne oddaja posebej močnega smrdljivega vonja.

»Težko je reči, koliko je normalno število odvajanj blata na dan, saj je odvisno od več dejavnikov – vrste in količine hrane, starosti, gibanja … Nujno pa je, da se blato odvaja vsaj enkrat na dan,« pojasnjuje Selanova. Svetuje, da smo v mačjem stranišču pozorni na barvo, konsistenco, morebitno prisotnost krvi, sluzi, zajedavcev, tujih predmetov, dlak …

Diareja

Diareja je relativno običajen pojav pri mačkah, največkrat pride in mine. Tudi za to prebavno težavo pa se lahko skrivajo številni različni vzroki – od menjave hrane in notranjih parazitov do virusnega ali bakterijskega vnetja spodnjih prebavil ali zaužitja tujka, ki predstavlja obstrukcijo.

Nevarnost, ki jo prinaša dlje trajajoča diareja, je dehidracija, ki je še posebej problematična pri mačkah, ki že tako ali tako ne popijejo prav veliko vode.

Zaprtje

Obratno od driske je zaprtje, ki po besedah Selanove včasih povzroča še hujše zadrege kot pa diareja. Mačka je zaprta, ko se zelo napenja na stranišču, kjer pa po njenem obisku ni ničesar. Če se to zgodi le poredko, lahko težavo rešimo sami, če pa se ponavlja ali traja dlje, mora podobno kot pri diareji veterinar odkriti vzrok.

Kronične prebavne težave

Če težave (tekoče blato ali bruhanje oz. oboje) ne minejo in če veterinar izključi druge možne vzroke, stroka pomisli na vnetno črevesno bolezen (IBS – sindrom razdražljivega črevesja).

Gre za skupek prebavnih bolezni, ki trajajo dalj časa. Znaki, ki se pojavljajo, so bruhanje, driska (s primesjo krvi), spremembe apetita in izguba telesne teže. Značilno je, da simptomi trajajo nekaj časa, sledi obdobje s popolnoma normalnimi iztrebki, potem pa se znova pojavijo simptomi. Oblike vnetne črevesne bolezni se razlikujejo glede na to, kje vnetje je (v želodcu, v tankem ali debelem črevesu) in glede na to, s katerimi vnetnimi celicami je prežeta črevesna stena. Bolezen lahko nadzorujemo, ozdravimo pa je ne. Pomembna je pravilna dieta in redni pregledi. Do kroničnih prebavnih težav lahko privede tudi stres.

Kako lahko pri blažjih težavah ukrepamo sami doma?

Prvi nasvet veterinarjev je, da ob bruhanju in driski vedno poskusimo vsaj za nekaj časa umakniti hrano. »Da se sluznica prebavil lahko umiri. Pri bruhanju umikamo tudi tekočino, pri diareji pa je lahko tekočina stalno na razpolago,« pove veterinarka Iris Selan. V domači lekarni pridejo prav sredstva proti slabosti, proti diareji in probiotiki.

V primeru diareje stroka svetuje tudi obrok iz lahko prebavljive hrane (kuhan piščanec, riž), po drugi strani pa je bolje, da ne uvajamo večjih sprememb v prehrani. Obroki naj bodo manjši in bolj pogosti, dodamo jim lahko tudi medicinsko oglje.

Da mački olajšamo zaprtje, ji lahko ponudimo malo olivnega olja ali masla, na dolgi rok pa v prehrano vključimo več vlaknin – npr. buče, oz. postopno uvajamo lažje prebavljivo hrano. Proti težavam z zaprtjem pomaga tudi več gibanja in pitje večje količine vode.

Kdaj k veterinarju?

Po izkušnjah in po priporočilih veterinarjev je nekakšno osnovno pravilo tako glede bruhanja kot glede diareje, da, če gre za enkraten dogodek, ni treba, da nas skrbi. Če ima mačka diarejo, ob tem pa tudi bruha, moramo k veterinarju. Če se ob enem ali drugem pojavljajo drugi simptomi, kot so letargičnost, povišana temperatura, odklanjanje vode in hrane, spremenjeno obnašanje, oteženo dihanje, mišični krči, je obisk veterinarja nujen. Če v bruhanju opazimo sledove krvi, je stanje še bolj skrb vzbujajoče. Prav tako je treba k zdravniku, če bruhanje ali diareja trajata dlje časa.

Vesna Bizjak

Zamrznjena in popolnoma podhlajena mačka Fluffy preživela

Mačka Fluffy dokazuje, da imajo mački prav zares devet življenj. Našli so jo zmrznjeno, toda preživela je!

Ko so se njeni skrbniki, sicer doma iz ameriške Montane, vrnili domov, so zagledali Fluffy v kupu snega, nepremično, prekrito s snegom in ledom. Hitro so jo odpeljali na veterinarsko kliniko, kjer je dr. Jevon Clark skušal mačko zopet ‘oživiti’. Bila je tako podhlajena, da njegov termometer sploh ni zaznal njene temperature!

Kaj se je s Fluffy, sicer zunaj živečo mačko, zgodilo, ni jasno, najverjetneje je na njo padla večja količina snega.

Ko so umaknili ledene dele in snežne kepe z njenega telesa, se je Fluffy pričela premikati. Počasi so ji pričeli uravnavati temperaturo in še istega večera je bila že doma. Kot so dejali veterinarji, je njeno preživetje neizmeren uspeh.

‘Mačje osebe’ so bolj pogosto samske kot ‘pasje osebe’, pravi raziskava

Raziskava, ki so jo opravili pri Facebooku je pokazala kar nekaj razlik med mačjimi in pasjimi skrbniki, najbolj odmeva pa tista, da so mačje osebe bolj pogosto samske.

Za začetek razjasnimo, da ne gre za raziskavo kakšne priznane inštitucije. Za njo stoji Facebook, ki pa ima vendarle vpogled v največjo bazo ljudi in v veliko preveč njihovih osebnih podatkov.

Vzeli so vzorec 160.000 Američanov, skrbnikov psov in mačk ter jih analizirali na podlagi podatkov in fotografij, ki so dostopni prek Facebooka.

Glede na podatek ‘samski’ ali ‘v zvezi’ so ugotovili, da je 30% mačjih skrbnikov samskih, medtem ko je pri pasjih osebah ta delež 24 %. Prav tako so ugotovili, da imajo v povprečju ‘pasje osebe’ več prijateljev (na FB). ‘Mačje osebe’ pa so bolj pogosto vabljene na družabne prireditve.

Glede načina življenja je raziskava pokazala, da skrbnike mačk bolj zanimajo ‘notranje’ aktivnosti kot so branje knjig, gledanje filmov in televizije. Žanrsko so skrbniki psov v večji meri ljubitelji ljubezenskih zgodb in – logično – vsega, kar se tiče psov. Mačje skrbnike pa bolj privlačijo animirani filmi, fikcija in znanstvena fantastika.

Kdo se z raziskavo strinja, marsikdo ne, prav gotovo pa smo vsi skupaj enotni v enem – Facebook ve mnogo preveč o nas!

V Romuniji ujeli prvega risa, ki bo pomagal ohraniti našo populacijo

Ris je največja in najbolj ogrožena evropska mačka. Po zadnjih podatkih v Sloveniji živi med 10 in 15 predstavnikov, v naslednjih letih pa se jim bo pridružilo še 10 novih risov iz Slovaške in Romunije, prvi že letos.

Ris je v mnogo evropskih državah že izginil, tudi na našem območju je bil na začetku 20. let prejšnjega stoletja popolnoma iztrebljen, vse do leta 1973, ko so na Kočevskem naselili tri pare iz slovaških Karpatov. Ti so se začeli množiti in se precej hitro razširili na Hrvaško, v Bosno in Hercegovino, Avstrijo in Italijo. V 90. letih so lovci začeli opažati, da je populacija začela upadati, glavni vzrok pa je parjenje v sorodstvu – celotna populacija namreč izhaja iz šestih med seboj sorodnih osebkov, ki so bili ves čas izolirani od drugih populacij.

Danes je tako populacija risa pri nas in v sosednjih državah pred ponovnim izumrtjem; ocenjuje se, da jih na našem območju živi le med 10 in 15. Da pa se to ne bo zgodilo, od lani skrbi projekt ‘LIFE Lynx’.

»Čimprejšnja doselitev risov iz druge, bolj stabilne populacije, predstavlja edino možnost rešitve naše populacije. Med leti 2017 in 2024 bo v Sloveniji, na Hrvaškem in v Italiji zato potekal mednarodni projekt doselitve risov ‘LIFE Lynx’, v sklopu katerega bo na Slovaškem in v Romuniji odlovljenih in nato v našo populacijo preseljenih najmanj 14 risov,« pravijo na Zavodu za gozdove. Deset risov bodo doselili v Slovenijo, štiri pa na Hrvaško.

Kot poročajo ima karantena v Romuniji prvega risa, ime mu je GORU. 

”Za projektno ekipo v Romuniji so bili pretekli meseci zelo naporni, toda delo v težkih snežnih razmerah se je končno obrestovalo. Po številnih lažnih alarmih in težkih snežnih razmerah se je včeraj sprožila past in ujeli smo prvega risa za preselitev,” so zapisali pred dvema dnevoma na spletni strani ‘LIFE Lynx’.

Ris GORU. Foto: Hannah Kirkland/ vir: www.lifelynx.eu