Pasme psov, ki ‘govorijo’

Psi imajo različne načine komunikacije in veliko večji ‘slovar’ komuniciranja, kot si večina ljudi predstavlja. Obstajajo tudi pasme psov, ki ‘govorijo’.

Večina lastnikov psov si želi, da bi njihovi psi čim manj lajali. Pa vendar se najdejo tudi pasme, za katere se zdi, da se še posebej rade ‘pogovarjajo’. Po navedbah portala patchpuppy.com so med njimi:

Čivava

Čivave se svoje majhnosti in ranljivosti ne zavedajo, zato se pogosto želijo postaviti po robu precej večjim psom. Lajanje v druge pse je lahko zanje seveda zelo nevarno. Čivave so dobre v ohranjanju svoje samozavesti in dostojanstva, za njihovo varnost pa mora velikokrat poskrbeti lastnik. Nezaupljive so do tujcev in na začetku pogosto glasno lajajo, zaradi česar so dobre za opozarjanje kot pes čuvaj.

Pritlikavi šnavcer

To so živahni, bistri, učljivi, ljubki psi, ki so zelo energični in igrivi, vendar znajo biti tudi zelo trmoglavi in dominantni. Značilno je tudi, da so dokaj glasni, saj s svojim gospodarjem radi komunicirajo predvsem preko lajanja in proizvajanja različnih glasov, kar pa lastniki najpogosteje označijo kot prisrčno lastnost te pasme. Ni pa nujno, da se bodo s tem strinjali tudi vaši sosedje.

Pritlikavi pinč

To je izjemno samozavesten, temperamenten in pogumen pes. Do tujcev je izjemno nezaupljiv in nihče ne bo ušel njegovim budnim očem brez glasnega lajanja. V primeru, ko bo ogrožena njegova varnost ali varnost lastnikov, ne bo odlašal in bo hitro ugriznil. Tudi pri srečanjih z drugimi psi se ne počuti prav nič majhnega in se jim bo samozavestno postavil po robu. Poleg tega ima precej lovskega nagona in bo neusmiljeno preganjal manjše živali, kot so glodavci in ptice.

Pomeranec

Pomeranci so izjemno inteligentni, izjemno dobri v poslušnosti in lahko učljivi. So zelo dobri čuvaji, nezaupljivi do tujcev in bodo vselej z glasnim laježem opozorili na vsiljivca. Zelo radi pa lajajo tudi iz samega veselja.

Yorkshirski terier

Čeprav gre za majhnega psa, je v njem veliko narave terierja. Znajo pa tudi neprestano lajati, zaradi česar sta pravilna socializacija in šolanje te pasme obvezni.

Baset

Od basetov večina ne pričakuje, da se bodo veliko ‘pogovarjali’. K temu veliko prispevajo njihov umirjeni značaj in videz. Pa vendar so ti psi lovci, zato lahko obdobja njihovega tuljenja in lajanja trajajo kar precej časa. Največkrat takrat, ko so sami in jim je dolgčas.

Beagle

Njihov zvok in način ‘govorjenja’ sta menda za predstavnike pasme tipični. Največkrat ‘govorijo’ zato, da bi pritegnili pozornost ali odgnali vsiljivce. Njihovo tuljenje lahko nadzorujete s primerno zaposlitvijo.

Nemški ovčar

To je pes, ki potrebuje veliko pozornosti. Če je ne dobi, se lahko začne obnašati destruktivno. Zagotoviti mu torej morate dovolj fizične aktivnosti in miselne stimulacije, pa boste utišali tudi njegova usta.

Sibirski haski

Pasma ne laja veliko, zna pa tuliti, če ga ne zaposlite v zadostni meri. Tuljenje zna biti precej glasno, poleg tega pa za sibirskega haskija velja tudi, da je nadvse vokalno bitje. S kombinacijo lajanja in tuljenja namreč lahko prenaša svoje sporočilo precej daleč.

Katja Željan