Srednjeazijski ovčar

foto: Igor Strnad
Kar boste pri srednjeazijskem ovčarju najprej opazili, je njegov dostojanstveni videz. Če k temu dodate še njegovo moč in izrazito neodvisen značaj, ne bo težko odkriti, da imate opravka …

… z neustrašnim, a hkrati inteligentnim psom, ki je sposoben samostojnega ukrepanja, čeprav je svojemu lastniku neizmerno vdan. A le, če je ta umirjen, dosleden, vztrajen in potrpežljiv; ob nepravilni vzgoji namreč srednjeazijski ovčar lahko postane trmast in celo agresiven.

Beseda poznavalca: Igor Strnad, lastnik in vzreditelj srednjeazijskih ovčarjev

Prva srednjeazijska ovčarka, ki je bila hkrati tudi prva predstavnica te pasme v Sloveniji, je k Igorju Strnadu prišla pred več kot 16 leti. To je bila Dona Scher-Chan, ki je bila poležena oktobra 2002 na Češkem. »Bila je zelo zdrava in po značaju dobra psica, ki je dočakala 12 let in pol, ter mi zaznamovala življenje tako močno, da verjetno nikoli več ne bom imel druge pasme,« meni naš sogovornik.

Zakaj ste se odločili, da se boste ukvarjali prav z vzrejo te pasme?

Vzreja te pasme ni bil moj prvotni načrt, saj imam pse bolj iz ljubezni kot za vzrejo. Zato sem se za prvo leglo srednjeazijskih ovčarjev odločil šele 15 let po tem, ko je k nam prišla prva predstavnica te pasme. V teh 15 letih sem bil namreč deležen več prevar pri nakupu mladičev in zlaganih karakteristik psov, ki so jih vzreditelji navedli, da bi mi mladiča prodali. Iz tega sem se naučil, da zaupam le rejcu, ki mi bo pokazal slike kolkov in dosežke prednikov, katerih mladiča kupujem. Za vzrejo sem se odločil zato, ker so me prijatelji večkrat prosili, naj jim pomagam priti do mladiča, velikokrat pa so me tudi nagovarjali, naj parim svoje pse, ker so si želeli njihove potomce. Ker je zdravega in dobrega srednjeazijskega ovčarja zelo težko dobiti – v Slovenijo je bilo namreč pripeljanih kar precej bolnih in s kolčno displazijo obolelih psov – sem se zavestno odločil, da bom vzredil svoje mladiče, katerih predniki so imeli zdrave kolke, in tako pokazal, da je mogoče dobiti dobrega in zdravega mladiča srednjeazijskega ovčarja. V naših dveh leglih smo preverili morebitno prisotnost kolčne displazije pri šestih psih; rezultati so bili odlični, saj displazija pri nobenem od njih ni bila ugotovljena.

Kaj vam je pri srednjeazijskem ovčarju najbolj všeč?

Zagotovo psihofizične sposobnosti tega psa, ki je zelo samostojen in dober čuvaj. Ta pasma je svojemu gospodarju zelo zvesta, srednjeazijski ovčar pa je tudi dober opazovalec v naravi, zato je zelo zadovoljen s takšnim načinom življenja. Srednjeazijski ovčar je bil namreč pes nomadskih plemen. Ko odraste, je ta pes dober spremljevalec na daljših sprehodih, kar mi osebno največ pomeni. Če v njegovi mladosti pravilno delaš z njim, se bo svojega lastnika zelo držal.

Je to pasma, ki je primerna za začetnike ali izkušene lastnike?

Ta pasma nikakor ni primerna za začetnike ali ljudi, ki nimajo izkušenj s psi. Je pasma za poznavalce in ljudi, ki imajo izkušnje in so sposobni obvladati psa tako čustveno kot tudi fizično. Lastnik srednjeazijskega ovčarja mora biti oseba, ki se vsega povedanega zaveda ter išče čuvaja in zvestega spremljevalca, hkrati pa se zaveda odgovornosti, ki jo takšen pes prinaša. Če ljudje srednjeazijskega ovčarja kupujejo zaradi statusnega simbola ali lastnega promoviranja, se velikokrat zgodi, da psa ne obvladajo, kar v praksi pripelje do incidentov in nesreč ter razočaranja lastnika. Zgodi se tudi, da lastniki psa zato preprosto oddajo ali prodajo, ker pes postane preveč samosvoj, ali celo ne prizna svojega gospodarja, ker ga oceni za šibko osebo.

foto: Igor Strnad

Kako aktivni morajo biti potencialni lastniki in komu bi to pasmo priporočili?

Potencialni lastniki morajo biti predvsem v dobri psihofizični formi, da bodo psu nudili vsakodnevne sprehode, ki morajo biti prilagojeni starosti psa. V zreli dobi psa so zaželeni daljši sprehodi, se pa ti psi zadovoljijo tudi s srednje dolgimi sprehodi, če imajo doma na voljo večje ograjeno dvorišče. Če pes živi v boksu, je zaradi njegovega značaja in omejenega gibanja v pesjaku potreben daljši vsakodnevni sprehod, ki bo hkrati tudi dobro vplival na odnos med lastnikom in psom. Takšno pasmo priporočamo ljudem, ki se radi gibajo v naravi, imajo izkušnje s psi in si želijo močnega in velikega psa ter imajo razumevanje za njegove potrebe, namen in značaj. Sicer pa je to vrhunski pastirski pes, ki se na pašnikih pokaže kot nepopustljiv čuvaj; zato so srednjeazijski ovčarji kralji pašnikov. Poudarjam, da srednjeazijski ovčar zaradi velikosti, tipa dlake in svoje narave nikakor ni primerna pasma za v stanovanje, ravno tako ne bo zadovoljen, če bo preveč časa v boksu.

Čemu je treba pri socializaciji in vzgoji te pasme nameniti največ poudarka?

Zagotovo dobremu odnosu med lastnikom in psom, ki se kaže v brezkompromisnem zaupanju. V mladosti psa je treba postaviti jasne meje in pravila obnašanja, hkrati pa je treba dati psu vedeti, da ga imate neizmerno radi. Pravila obnašanja je treba dobro utrditi. Če boste to naredili prav, vas bo pes vedno spoštoval, upošteval in priznal. Treba pa je vedeti, da srednjeazijski ovčar popolnoma dozori šele pri treh letih in da svoj pravi značaj pokaže šele po dopolnjenem drugem letu. Ni malo primerov, ko lastniki mislijo, da je vzgoja pri poldrugem letu psa že končana in njegova osebnost izoblikovana, a jih prav pozna dozorelost te pasme preseneti in razočara. Pri srednjeazijskem ovčarju je treba upoštevati vse tri vidike, ki vplivajo na obnašanje psa, to so telesna, hormonska in spolna dozorelost.

Katja Željan