Sibirski haski skozi oči lastnikov

Za mnoge so sibirski haskiji eni najlepših psov na svetu. A njihov severnjaški značaj, neodvisnost, tudi svojeglavost ter sposobnost delovanja in razmišljanja brez človeka spravijo marsikaterega novopečenega skrbnika te pasme ob živce.

Kaj so o sibirskem haskiju povedali tisti, ki jim le ta dela družbo?

Anja Kosi, lastnica sibirskega haskija:

«Vse svoje življenje sem občudovala pse te pasme, a nikoli nisem zares našla poguma za takšnega psa. Leta 2017, ko je za vedno zaprla oči moja dolgoletna spremljevalka, ki je bila tudi predstavnica ene od polarnih pasem, pa sem sprejela odločitev, da sem pripravljena. Za predstavnika te pasme sem se odločila po tehtnem premisleku, v želji, da v svoj dom pripeljem drugačnega psa. Sibirski haski je poseben pes za posebne ljudi. Moj Conan je vse, kar sem si želela. Inteligenten, zelo aktiven, prijazen in neustrašen. Odkar si delim življenje z njim, več ne vem, kako je posedati pred televizijo in zapravljati dneve za ekranom. Uči me, kako izkoristiti vsak dan in iz njega potegniti najbolje. Ker živi še z dvema psoma, švicarsko ovčarko in shih tzujem, se mu vedno veliko dogaja, svojo energijo pa lahko sprosti v igri z njima. Vajen je tudi našega mačkona, s katerim se je nemudoma ujel. Življenje s Conanom je vedno pestro, aktivno, polno radosti, veliko me je naučil tudi o sami sebi. Med drugim tudi, kako pomembno je dopustiti si, da so psi naši učitelji in jim sledimo. Conan zame predstavlja svobodo, povezanost z naravo, neukrotljivost, divjost, zaradi njega sem boljši človek. Zaradi njega zares živim«.

Kaja Jerlah, lastnica dveh psičk te pasme:

»Sem lastnica dveh psičk, Star in Aiwe. Pred štirimi leti sva se z bratom odločila za nakup sibirskega haskija, medtem ko smo doma že imeli nemškega ovčarja. Stopila sva v stik z vzrediteljema, ki sta nama podala vse pomembne informacije o pasmi. Vedela sem, da bo vzgoja te pasme mnogo zahtevnejša od vzgoje ovčarja, kar mi je bilo po svoje tudi všeč. Tako je v našo družino prišla takrat petmesečna Star in moj vsakdan je postal mnogo bolj aktiven. Večletna želja po vzreji je pripeljala do tega, da sem s Star imela leglo in tako se nama je na vsakodnevnih dogodivščinah pridružila še Aiwa, njeni štirje bratci in sestrica pa so našli svoje domove. Življenje s sibirskim haskijem zagotovo ni dolgočasno, veliko časa je treba nameniti vzgoji psa in predvsem zadovoljiti njihovo veliko potrebo po gibanju, saj v nasprotnem primeru prijetni življenjski sopotniki hitro postanejo problematični in razvijejo neželena vedenja«.

Matjaž Bezlaj, lastnik sibirskega haskija

»Pri sibirskem haskiju me je takoj prevzel njegov videz in značaj (haskiji so znani po svojem temperamentu, aktivnosti in hkrati po igrivosti, nežnosti in dostojanstvenosti). Za nameček je haski rojen vlečni pes, ki naravnost obožuje sneg. Navdušenje je raslo in raslo in kmalu sem se odločil za haskija z imenom Black, ki mi dela družbo že skoraj dve leti. Haskiji zahtevajo od človeka veliko časa, saj potrebujejo njegovo pozornost, ukvarjanje z njim, bližino – ob pomanjkanju te postanejo nemirni, zato za pritegnitev pozornosti ušpičijo kakšno neumnost. Marsikdo pravi, da so svojeglavi psi, ki nimajo daru za hitro učenje. Sam pa lahko potrdim, da ni tako, saj sva preteklo leto opravila izpit male šole in BBHa izpit, pri katerem je bil Black pohvaljen za poslušnost s strani sodnika. Black je naš družinski član, zato ga vzamemo s seboj, kamorkoli gremo. Z nami je preplezal nešteto hribov in obiskal mnogo krajev. Odkar mi dela družbo Black, se mi je življenje spremenilo na bolje«.

Katja Željan

Sibirski haski

Za mnoge so sibirski haskiji eni najlepših psov na svetu. A njihov severnjaški značaj, neodvisnost, tudi svojeglavost ter sposobnost delovanja in razmišljanja brez človeka spravijo marsikaterega novopečenega skrbnika te pasme ob živce.

Če se boste odločili za sibirskega haskija, morate vedeti, da je to ena od zahtevnejših pasem za vzgojo, zato temeljit premislek, ali ste vanjo pripravljeni vložiti veliko dela in časa, zagotovo ne bo odveč. Trud se, kot pravijo lastniki teh psov, obrestuje: življenje s haskijem bo v tem primeru nepozabna pustolovščina, v kateri vam nikoli ne bo dolgčas.

Beseda poznavalcev: Ivan PiIdek in Vesna Feguš, psarna Bluweinner Siberians: »Ti psi ne ugajajo za vsako ceno«

Anja Kosi – Annix Wolf Photography

Prva predstavnica pasme sibirski haski, psička Bella, je k Ivanu Pildeku in Vesni Feguš prišla pred petimi leti. Ponjo sta odšla na Poljsko, saj pri nas ponudbe rodovniških sibirskih haskijev takrat ni bilo. Pri sibirskem haskiju ju je najbolj prevzel značaj in videz, ki je po drugi strani tudi prekletstvo te pasme.

Od kdaj vam delajo družbo sibirski haskiji?

Svojo prvo psičko Bello smo šli iskat na Poljsko, v psarno The Future Is Ours. Bil je marec leta 2014. Ponudbe rodovniških sibirskih haskijev ta čas v Sloveniji praktično ni bilo, zato smo bili primorani iskati malo širše. Moram priznati, da je bilo iskanje primerne psičke kar naporno. Ponudbe zunaj je veliko, a ko imaš visoka merila in iščeš kakovost, se tudi tam krog hitro zoži. Oba obožujeva pse, še posebej mladičke, ne glede na pasmo, zato tudi vzrejava. Kakršen koli mladiček je za naju očarljiv in vsak si zasluži, da mu nakloniš svojo pozornost.

S čim vas je pasma najbolj očarala?

Najprej lahko izpostavim značaj. So umirjeni, značajsko uravnovešeni, če se lahko tako izrazim. Pripadni so svojemu krdelu in hkrati samosvoji. Izžarevajo dostojanstvo. Niso pa pripravljeni vsakomur za vsako ceno ugajati. Hkrati so izjemno delovni. Kar najbolj cenim, je prav njihova delovna etika in neizmerna energija, ko gre za aktivnosti, za katere so bili tisočletja vzrejeni in selekcionirani. Moj oris njihovega značaja sloni na predpostavki, da so bili deležni pravilne vzgoje in socializacije ter jim je omogočeno, da svojo silno energijo porabijo za aktivnosti, ki so jim ljube. Če tega ni, lahko postanejo precej težavni in destruktivni.

Seveda je prav tako pomemben tudi videz. Njihova prvinskost je še vedno najboljši približek zamislim matere narave, ko je davno nazaj ustvarjala volka in psa. Poseben čar jim daje tudi unikatnost posameznega primerka. Žal njihova lepota terja tudi svoj davek in je po eni strani postala prekletstvo te pasme. Vse prepogosto se dogaja, da si ljudje izberejo to pasmo le zaradi videza, niso pa ji sposobni v celoti nuditi tega, kar zahteva. In potem se začnejo težave.

Anja Kosi – Annix Wolf Photography

Je pasma primerna za začetnike ali bolj izkušene lastnike?

Nisem pristaš mantre: »Pasma ni/je primerna za začetnike«. Primernost pasme je treba ugotoviti skozi neposreden stik z bodočim lastnikom, preverjanjem njegovih pričakovanj, zmožnosti, kinološkega znanja itd. Pogosto se izkaže, da imajo ‘izkušeni lastniki’ precej več težav pri vzgoji te pasme kot pa začetniki, ki dosledno upoštevajo vsa navodila in zavzeto sledijo usmeritvam, ki jim jih nudiva kot vzreditelja. Morda bi bilo bolj na mestu, če izpostaviva, komu pasme ne bi priporočala. Prav gotovo ne ljudem, ki sta jim šport in rekreacija tuja. Ti ne bodo mogli zadovoljiti primarnih potreb te pasme, kot so tek, vleka in nasploh veliko gibanja. Ljudje, ki imajo težave z doslednostjo, prav tako niso primerni lastniki. Nedoslednost pri lastnikih psov na splošno ni zaželena, naša pasma pa je potrebuje še nekaj več kot večina pasem. Seveda je še cel kup dejavnikov, ki pokažejo na primernost lastništva te pasme, vendar te presojamo v osebnem stiku s potencialnim lastnikom.

Anja Kosi – Annix Wolf Photography

Čemu je treba pri socializaciji in vzgoji te pasme nameniti največ poudarka?

Socializacija je načeloma ista kot za vse pasme. Več kot vložiš v socializacijo in širše, kot jo zastaviš, bolj kakovostno bo sobivanje s psom. Socializacija mora biti načrtovana in usmerjana, s poudarkom na poznavanju senzibilnih obdobij v razvoju mladička, ki nam med drugim povedo, česa so mladički v določenem obdobju sposobni dojemati. Skladno s tem imamo izdelan načrt socializacije in vzgoje, ki ga izvajamo vse do odhoda mladičkov v nove domove. Vendar se takrat najpomembnejša obdobja šele začenjajo in najina naloga je, da nove lastnike vodiva in usmerjava tudi skozi ta obdobja.

Za katere kinološke športe je pasma primerna in koliko gibanja na dan potrebuje?

V osnovi so najsrečnejši, če lahko tečejo in vlečejo. Še bolje, če lahko izvajajo oboje hkrati. Paleta teh športov je v zadnjem obdobju pestra. Osnovna in zelo priljubljena aktivnost je canicross, kjer pes vleče tekača. Pri bikejoringu pes vleče kolesarja. V zadnjem času je vedno bolj priljubljena dogscootering, kjer pes vleče scooter. Potem je tu še vleka vozičkov, kjer sta potrebna za vleko vsaj dva psa. V zimskem času je popularen skijoring, kjer pes vleče tekača na smučeh. Vleka sank je prav tako izjemno atraktivna in je pravzaprav glavni razlog za nastanek pasme. Za hribolazce je primeren doghiking. To so športi, kjer lahko združimo obe njihovi primarni potrebi. Obstaja pa vrsta klasičnih kinoloških disciplin, kjer prav tako lahko uspešno sodelujejo, kot sta na primer agility in rally obidience. Veliko stvari se da početi z njimi.

avtorici: Katja Željan (uvodni del) in Anja Kosi (pogovor)