DZZŽ Ljubljana praznuje 20 let!

Društvo za zaščito živali Ljubljana te dni praznuje 20-letnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti so organizirali predavanje, v katerem so povzeli nekaj izkušenj iz dveh desetletij delovanja.

Svojo pot so pričeli s pomočjo posameznim živalim, ko pa se je situacija z zavetišči pri nas bolje uredila, so se preusmerili v preventivno delovanje, osveščanje in izobraževanje, ”saj je prepoznalo, da lahko tako najbolje pomaga največ živalim,” je v predavanju: Razumem, da lahko pomagam, ki so ga ob obletnici organizirali, povedala Alja Willenpart, prostovoljka in kinološka inštruktorica v društveni pasji šoli.

”Danes se na društvo obračajo ljudje, ki želijo pomagati, pri tem pa so ključne prave informacije. Najdejo na primer mladiča divje živali in menijo, da je zapuščen, v resnici pa je njegova mama blizu in se morajo ljudje umakniti, da se bo lahko vrnila k njemu. Včasih lahko živalim pomagamo tako, da se čemu odpovemo, na primer izdelkom, ki so bili testirani na živalih, turističnim atrakcijam, ki uporabljajo divje živali v ujetništvu, jajcem iz baterijske reje ali pa opremi, ki živalim povzroča strah ter bolečino. Društvo skozi svoje dejavnosti informira javnost o ozadju izdelkov in storitev, ki so povezane z živalmi, ter svetuje boljše alternative,” so zapisali v sporočilu za javnost.

Pri tem sporočajo, da je – če želimo pomagati – najbolje pričeti kar doma – pri svojih živalih in v svojem lokalnem okolju. Opozarjajo, da sta znanje in razumevanje ključnega pomena, tako o živalski vrsti in njenih potrebah, kot o posamezni živali. Da bo to znanje še bolj dostopno, je društvo predstavilo tudi prenovljeno spletno stran www.dzzz.si, kjer najdemo številne koristne informacije.

Vir: Maša Cerjak Kastelic, DZZŽ Ljubljana

Eno pasje ni sedem človeških let

Psi se starajo mnogo hitreje od ljudi, vendar formula množenja s številko 7 ni najbolj verodostojna.

Pasji razvoj posebej intenzivno poteka v prvem letu življenja, potem pa se dozorevanja oz. staranje upočasni.

Najpomembnejša dejavnika, ki določata tempo staranja sta pasma in velikost. Pri enem letu starosti so psi načeloma sredi najstniškega obdobja in so že dosegli spolno zrelost, torej jih nikakor ne moremo primerjati s sedemletniki. Mnogo majhnih in pritlikavih psov (maltežani, pritlikavi kodri, čivave …) dočaka starost 15 let in več, medtem ko večina velikih psov molosoidnih pasem (nemške doge, angleški mastifi, novofundlandci …) po navadi živijo od 8 do 10 let.

Pri tem je zanimivo še to, da prav psi velikih pasem dozorijo pozneje kot majhni psi, kljub krajši življenjski dobi.