10 neželenih pasjih vedenj in kako ukrepati

Psi so živa bitja in ne roboti, ki bi jih lahko programirali. Prav tako niso ljudje in imajo svoj način komunikacije in razumevanja situacije.

Zato se je pri vsakem neželenem vedenju treba vprašati, zakaj to počne. Tokrat o najbolj pogostih vedenjskih težavah in kako jih omiliti.

1. Uničevanje stvari

To je eno od zelo pogostih neželenih vedenj pri naših psih. Večinoma je tudi ena od prvih težav, s katerimi se srečamo, ko pride v hišo mladiček. Pasji mladiči spoznavajo svet tudi s pomočjo ust in – še posebej, ko menjajo zobe – grizejo vse, kar dosežejo. Težavo najlažje rešimo tako, da pospravimo vse predmete, ki jih lahko psiček doseže. V zameno mu ponudimo različne žvečilke – igrače iz trše gume, prave ali umetne kosti, …

2. Skakanje pri ljudeh

Psi skačejo po ljudeh, ko so navdušeni, ko nas želijo pozdraviti ali ko želijo zgolj malce pozornosti. Če ne želimo, da bi pes skakal po nas, mu ne namenimo nobene pozornosti. Najlaže je, da že mladiča naučimo, kako bo deležen naše pozornosti in na kakšen način naj nas pozdravlja.

3. Lajanje

Tako kot ljudje tudi psi komunicirajo s svojim glasom – lajajo v različnih situacijah, z različnim namenom. Kako se lotimo odvajanja lajanja, je odvisno od razloga, zakaj pes laja. Načeloma pa se poslužujemo tehnik, kjer to vedenje ali ignoriramo, ali psu preusmerimo pozornost nekam drugam. Priporočljivo je tudi, da psa naučimo odzivanja na povelje, s katerim mu ukažemo, da naj bo tiho.

4. Vlečenje na povodcu

Vlečenje na povodcu lahko sprehode naredi zelo naporne, pa tudi nevarne. Odvajanje je dolgotrajen proces, zato je priporočljivo, da pričnemo vaditi že z mladičkom in da smo pri tem zelo dosledni. Pomagamo si lahko s kakšnimi pripomočki, ki preprečujejo vlečenje, kot je na primer t.i. protivlečna oprsnica.

5. Kopanje lukenj

Psom je prirojeno, da kopljejo luknje. Zato, da bi našli hrano, da bi shranili kost ali pač tako, za zabavo. Če je le mogoče, psom na kakšnem delu dvorišča ali vrta dovolimo, da kopljejo. Povsod drugje, pa jim kopanje prepovemo.

6. Prosjačenje za hrano

Pojavlja se v večini primerov pri psih, ki so že kdaj dobili hrano od mize, se pravi, med našim obrokom. Če psu nikoli ne dajemo ničesar od mize, ne bo imel nobene želje po prosjačenju. Pes dela stvari, ki se mu obrestujejo. Če torej ne želimo, da bi pes med našim obrokom sedel tik ob mizi in nas ”milo” gledal ter se pri tem morda tudi grdo slinil, mu preprosto nikoli ničesar ne dajmo od mize. Lahko pa psa tudi naučimo, da bo med našimi obroki ostal na svojem ležišču.

7. Napadalno vedenje

Napadalno vedenje je lahko zelo moteče – pes je lahko napadalen do sovrstnikov, do drugih živali ali pa do ljudi. Pes lahko renči oz. grozi ker ga je strah ali pa zato, ker želi uveljavljati svojo voljo, lahko čuva hrano, igračko ali svoje ležišče, renči lahko na tujce, ker čuva svojo družino … Najbolj priporočljivo je tovrstno vedenje odpravljati s pomočjo strokovnjaka.

8. Valjanje po nesnagi

Psi se zelo radi povaljajo po različni nesnagi, ki ima zanje prijeten in vabljiv vonj. Če želimo psu to preprečiti, ga moramo imeti povsem pod nadzorom, torej na povodcu oz. stalno na očeh. Če opazimo, da se hoče povaljati, mu to preprečimo z odločnim ”ne!”. Če nas upošteva, ga pohvalimo in nagradimo.

9. Pes krade hrano

Zelo požrešen pes bo naredil vse, da bi prišel do hrane, tudi če to pomeni, da jo ukrade s kuhinjskega pulta ali jo na sprehodu pobere s tal. Tudi pri odvajanju tega vedenja, moramo imeti psa na očeh. Če psa zalotimo, da skuša ukrasti hrano, to preprečimo z odločnim ”ne smeš!” Pomembno je, da psu nikoli ne uspe ukrasti hrane – tako bo ugotovil, da se mu njegovo vedenje ne obrestuje in ga bo sam prekinil.

10. Sobna nečistoča

To pomeni, da se pes svoje potrebe opravlja prosto po stanovanju. S to težavo se ponavadi srečamo pri mladičih. Pri navajanju na sobno čistočo je pomembno, da smo kar se da pozorni na mladička in ga takoj, ko nakaže, da ga tišči, odnesemo na prosto. Po opravljeni potrebi ga vedno prisrčno pohvalimo in nagradimo. Pes se bo tako navadil, kje naj opravlja potrebo in bo verjetno tudi zelo nedvoumno pokazal, ko bo moral ven.

Nuša Pečnik

3 stvari, ki gredo psom na živce

Mnoga vedenja, značilna za ljudi, na pse delujejo stresno oz. jim gredo na živce. Med njimi velja posebej izpostaviti tri.

 1. Preveč govorjenja

Psi brez težav in slabih občutkov sledijo kratkim poveljem. Če jih stalno nagovarjamo z dolgimi stavki, pa jih to obremenjuje. Naj pri tem zapišemo še, da se psi orientirajo predvsem po naši telesni govorici, in če ta ni usklajena z našimi besedami (pri daljših monologih je skorajda vedno tako), to psa zmede in bo postajal vse bolj zavrt.

2. Nedoslednost

Red in pravila, vedno in povsod enaka, so za psa ena silno pomembnih stvari v življenju. Če danes nekaj drži, prihodnji dan pa ne več, pri psu to povzroči veliko zmedenost. Besedica ”izjema” je psom tuja in je ne razumejo. Posledica naše nedoslednosti je, da se raven stresa pri psu povečuje.

3. Objemanje

Psom gre na živce tudi objemanje. Za ljudi objem pomeni, da smo si z nekom blizu, ali pa spodbudo, izražanje veselja. Psi pa objemanje razumejo kot obliko nadvlade objemajočega. Res je, da so se mnogi psički z vajo naučili in objemanje prenašajo. Ampak kdor takšne pse natančno opazuje, brez težav ugotovi, da med objemanjem oddajajo miritvene signale: zehanje, oblizovanje ali pa umikanje glave vstran.

Vonj igra močno vlogo od legla naprej

To, da psi vohajo bolje kot ljudje, vemo vsi, a tu ne gre samo za površino vohalnega epitela (5 cm2 pri ljudeh in 150 cm2 pri nemškemu ovčarju).

Pasje vohalne celice so veliko bolj občutljive in precej bolj goste, kot jih imamo ljudje. Vonj igra močno vlogo že v leglu in tudi kasneje v življenju psa. Predvidevajo, da ima vsak pes svoj značilen vonj, ki se razlikuje od ostalih. Zato lahko sprememba vonja povzroči tudi zmedo pri drugemu psu. Zdravila, ki se uporabljajo za anestezijo, lahko vplivajo tudi na osebni vonj; težava, ki je dobro poznana tudi pri mačkah.


Psi, večinoma samci, označujejo svoj teritorij z urinom, ki vsebuje informacije o spolu, starosti, možno celo o zdravstvenemu stanju in rangu na hierarhični lestvici.


Običajno samci, ki so višje po rangu, markirajo višje. To vpliva tudi na vedenje določenih zelo samozavestnih psic, ki po želji urinirati čim višje, dvignejo obe zadnji tački in urinirajo čim višje na izbrani točki. Podobno vedenje je opaziti tudi pri iztrebljanju. Verjetno ste že opazili, kako psi iščejo največji grmiček ali travo, se vrtijo in iščejo najvišji možni kotiček, kjer bi označili svoje mesto. Praskanje po tleh samo še dodatno razširi označeni teritorij.

Vonj pomembno vpliva na vedenje psa kot takšnega. Ne samo, da je izredno pomemben pri medsebojnem prepoznavanju, označitvi teritorija in iskanju plena. Intenzivno iskanje (vohanje) lahko zelo utrudi psa. Kot zanimivost: znanstveniki predvidevajo, da imajo psi, kot so baset, bigl in bloodhound dolge nosove in tudi dolga ušesa zato, da si z njimi pomagajo usmerjati vonjave bližje nosu.

Avtor: Urška Krivec

Mačke in otroci

Marsikdo je lahko opazil, kako je mačka postala priljubljen in cenjen prijatelj marsikaterega otroka. Mačke so za majhne otroke celo bolj primerne hišne ljubljenke kot psi. Nekaj nasvetov ob prihodu nove mačke v družino …

Prihod mačke v novi dom, kjer živijo tudi majhni otroci, zahteva skrben razmislek. Marsikdaj se namreč lahko srečamo z nezadovoljnimi skrbniki mačk, pravzaprav še pogosteje z nezadovoljnimi in nesrečnimi mačkami, ki so prišle v novi dom zavoljo povsem napačnih razlogov in z napačnimi pričakovanji.


Odgovorno starševstvo in odgovorno skrbništvo živali sta si zelo podobna in pri obeh gre v celoti za obveznost staršev ali skrbnikov.


Mačji mladiček bo že od prvega dne dalje zahteval določen čas zase, ki mu ga mora skrbnik nameniti za igro, nego, socializacijo in učenje hišnih pravil. Otroci bodo bržkone mucku zadovoljili njegove potrebe po igri in socializaciji, medtem ko bo odgovornost staršev nega, čiščenje mačjega stranišča in učenje. Najbolje je, da skrb za mačjega mladička prevzame vsa družina, vsak seveda v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi.

Ko se odločimo, da bomo v družino pripeljali še mačko, moramo kar nekaj časa nameniti preureditvi svojega doma. Stanovanje ali hišo je treba pripraviti, da bo imel mladiček varen dom, zato je treba odstraniti vse morebitne nevarnosti. Mladičku moramo določiti zlahka dostopen kotiček, kjer bo imel svoje stranišče in hrano. Ta prostor naj ne bo dostopen otrokom. Skupaj z vso družino določite pravila za ravnanje z mladičkom in zadolžitve družinskih članov, listek pa namestite na vidno mesto. Zaradi odgovornosti in morebitnih zdravstvenih tveganj naj skrb za mačje stranišče prevzame eden od staršev.

Ali manipulira z vami?

Saj poznate tisti pogled, ko v nas zrejo velike, nedolžno začudene oči. Le kdo bi se mu mogel upreti … Tudi vi plešete po pasjih notah?

Psi imajo zelo bogat repertoar domišljije in z različnimi triki dosežejo, da plešemo po njihovih notah oz. da z nami ”manipulirajo”.

Pes običajno ne obvlada le ene oblike vedenja, da bi nas prelisičil, ampak jih je vešč precej več. To, da bo med vnetim igranjem z vrstnikom prišel za hipec k nam in nas z neizmerno nedolžnim pogledom premamil, da mu bomo dali priboljšek, je verjetno le ena od mnogih veščin. Sicer pa je s svojim vedenjem ugotovil: ni mu treba veliko, da ga bomo nagradili vsaj s kakšno malenkostjo. Kdor še vedno zanika, da kuža z njim vsaj malce manipulira, naj preveri, ali se dogaja kakšna oblika spodaj opisanega vedenja. Te oblike običajno potrjujejo, da z nami manipulira:

  • Klovnsko vedenje in različne druge oblike poskusov, da bi dosegel našo pozornost;
  • cviljenje, lajanje, suvanje z gobčkom ali kaj podobnega, s čimer skuša doseči, da bi z njim sodelovali;
  • vsiljivo pozivanje, da bi se z njim igrali;
  • stalno ponavljanje določenega vedenja, za katerega ve, da bo nagrajeno s priboljškom;
  • fiksiranje z očmi, skupaj z uporabo ”dramatičnega pogleda”;
  • norčavost, s katero skuša prikriti vedenje, za katerega ve, da nam ni všeč;
  • nerganje in protestiranje, da bi lahko delal po svoji voljo.

Jože Vidic, dr. vet. med