»Ograja je cela, vrata zaprta, a o psu ne duha ne sluha« je žal zelo realen scenarij. Pobeg psa se pogosto razume kot neposlušnost in nagajivost, vendar pa je resnica običajno veliko bolj zapletena.
Pes ne zapusti dvorišča brez razloga, ampak ker ga nekaj vleče drugam. Za to je lahko veliko razlogov, kot so gibanje zunaj ograje, družba, dražljaji ali preprosto dolgčas in občutek, da je življenje zunaj ograje bolj zanimivo.
Zakaj pes pobegne?
Dokler pobeg obravnavamo kot tehnično težavo, ki jo je treba rešiti z višjo ograjo, bomo spregledali bistvo. V ozadju je skoraj vedno razlog, ki ima več opraviti z njegovim notranjim svetom, kot z ograjo. Pes je bitje gibanja, vonjav in donosov in če mu vsakdan postane preozek, bo skušal poiskati izhod.
Razlogi za pobeg so skoraj vedno povezani z vsakdanom, ki psu ne ponuja tistega, kar po naravi potrebuje, zato je pomembno razumeti predvsem dve stvari:
- Kako pes pobegne in
- Zakaj ima tako močno potrebo, da zapusti domače okolje?
Ti dve zadevi predstavljamo v novi seriji.
3. del: Strah in fobije
V nekaterih primerih beg ni iskanje postolovščine, ampak beg v nabolj dobesednem pomenu besede. Pes, ki se nečesa ustraši, ne razmišlja o varnosti, pravilih ali navezanosti na dom in reagira popolnoma nagonsko.
Vzroki so različni, kot na primer glasen pok, ognjemet, nenadno grmenje ali dolgotrajen hrup. Karkoli od tega je lahko dovolj, da pes panično poišče izhod iz situacije.
Takšni pobegi se pogosto zgodijo nenadoma in brez opozorila, tudi pri psih, ki niso nikoli prej pobegnili.
Strah lahko popolnoma preglasi naučene vzorce vedenja, zato lahko tudi pes, ki je sicer miren in navezan na dom v trenutku reagira in preskoči ograjo ali pa se kako drugače izmuzne ven. Ko pes zbeži zaradi strahu, nam sporoča stisko in zelo pomembno je, da to razumemo in se ne odzovemo s kaznovanjem ampak zaščito in razumevanjem.
Kaj lahko storimo, da strah ne povzroči bega?
Če je vaš pes občutljiv na hrup ali ima izrazite fobije, je preprečevanje pobega tesno povezano z občutkom varnosti. V takih primerih je nabolje, da vaš pes biva v hiši, saj notranjost hiše nudi več nadzora in manj nepredvidljivih dražljajev kot dvorišče.
Psu lahko ustvarite tudi umirjen prostor, na primer sobo v kleti ali kak drug prostor brez oken, ter zmanjšate zunanji hrup z radijem, televizijo ali zvokom ventilatorja. Pomembno je, da pes tega prostora ne dojema kot kazen ampak kot varno zavetje.
Pri močnejših fobijah, kjer prilagoditev prostora ni dovolj, je smiselno poiskati strokovno pomoč izkušenega trenerja, ki psu pomaga s postopnim navajanjem na sprožilce strahu, in pa po potrebi posvet z veterinarjem. Cilj je da se pes strahu sčasoma znebi ali pa nauči živeti z njim, brez potrebe po pobegu.
