Ko pes oslepi, potrebuje naše zaupanje

Izguba vida je za ljudi nekaj strašnega. Ko naš pes oslepi, nas to šokira in razžalosti, zastavimo si več vprašanj.

Ali ga bomo med sprehodom še lahko pustili prosto tekati? Kako stresno bo s psom na dopustu ali pri morebitni zamenjavi stanovanja? In predvsem: kakšna je sploh kakovost življenja, če pes oslepi?

Slepota je nedvomno omejitev, ki vpliva na kakovost življenja. Mnogi psi pa jo po določenem programu navajanja dobro prenašajo. Pri tem so individualne razlike, vsak jo doživlja v svoji obliki in na svoj način. Da se bo navadil na nove življenjske okoliščine, ob sebi potrebuje skrbnika, ki ga bo znal odgovorno in z občutkom podpirati. Kaj to pomeni? Kaj je pri tem najbolj pomembno? Nekaj napotkov:

  • Psa moramo sprejeti takšnega, kot je, z njegovo invalidnostjo. Naj se nam ne smili, bodimo pa z njim potrpežljivi. Nudimo mu veliko ljubezni, a bodimo dosledni pri svojih zahtevah.
  • Pri vodenju uporabljajmo povsem enake slušne znake kot doslej; naš pes ne vidi, vsa druga čutila pa mu delujejo.
  • Predvidimo morebitne ovire v okolju, kjer bo pes prosto spuščen.
  • Tudi slep pes ima pravico do lepega življenja. Življenje z njim je le malce spremenjeno.
  • Z malce več pozornosti in razumevanja življenje s slepim psom sploh ni težavno.

Povsem na čistem si moramo biti z dejstvom, da je kakovost življenja slepega psa odvisna predvsem od nas. Šele ko bomo sprejeli nove okoliščine in se nam naš pes ne bo več smilil, mu bomo lahko uspešno in smiselno pomagali.

Poleg ustrezno opremljenega stanovanja, primerne vadbe in malce drugačnega ukvarjanja, naš pes potrebuje predvsem eno: naše zaupanje, da se bo znašel v novih življenjskih okoliščinah. Tudi slepi psi se namreč lahko igrajo, tekajo, prosjačijo, izvajajo različne vaje, nas spravljajo v smeh in še veliko več.

Najboljši dokaz, kako lepo je lahko življenje, četudi je kuža slep, pa je psička Luna.