Pasji krvodajalci rešujejo življenja

http://www.monsterpetvet.com
V Sloveniji nimamo veterinarske krvne banke, zato je oskrba s krvjo za transfuzije povsem odvisna od živali – krvodajalcev, katerih lastniki so pripravljeni pomagati, ko nastane potreba po krvi.

Že dobro leto je aktivna baza ‘Tačka daruje’, kamor so vpisano krvodajalci – psi in mačke,  ki so preverjeni in imajo določene krvne skupine. Če vaš pes ustreza vsem pogojem, razmislite o tem, da bi postal pes krvodajalec. Tudi zato, ker nikoli ne vemo, kdaj bo naš ljubljenček potreboval pomoč …

Krvna skupina je pomembna!

Kot pravijo na Veterinarski zbornici Slovenije, je eno najbolj pogostih vprašanj lastnikov potencialnih krvodajalcev – ali imajo tudi psi krvno skupino? «Sistem krvnih skupin pri psih je nekoliko drugačen kot pri ljudeh. Pri psih so krvne skupine klasificirane v t. i. DEA sistemu (ang. ‘Dog Erythrocyte Antigen’). Trenutno je opisanih že več kot 10 različnih skupin, vendar je le nekaj od teh klinično pomembnih; od njih najbolj krvna skupina DEA 1. Zanimivo je, da ima pes lahko na površini eritrocitov naenkrat prisotnih več različnih antigenov, torej ima več različnih krvnih skupin,« odgovarjajo. Od ljudi in tudi mačk pa je ena najpomembnejših razlik ta, da v serumu večinoma nimajo naravno prisotnih protiteles proti drugim krvnim skupinam. Protitelesa se začnejo tvoriti šele v stiku z neustrezno krvjo – torej, če pes, ki nima prisotnega antigena DEA 1, dobi transfuzijo krvi, kjer je ta antigen prisoten. Prejemnikov organizem se tako odzove na tuje antigene s tvorbo protiteles. Iz tega dejstva izhaja napačno prepričanje, da lahko pes prvič v življenju dobi katerokoli transfuzijo. V tem primeru takojšnje transfuzijske reakcije sicer res ne bo, lahko pa prejemnik nekompatibilne krvi v roku 1–2 tednov ustvari dovolj protiteles, do pride do pozne transfuzijske reakcije. Poleg tega pa seveda z aplikacijo DEA 1 pozitivne krvi povzročimo tvorbo protiteles pri DEA 1 negativnem prejemniku, zaradi česar bo lahko imela žival težave ob naslednjih morebitnih transfuzijah.

 

Določitev krvne skupine prejemnika in krvodajalca je torej nujno potrebna. »Na tržišču obstajajo različni testi za določanje krvnih skupin pri psu, ki so lahko dostopni tudi veterinarjem v Sloveniji, so cenovno ugodni, hitro izvedljivi in zelo preprosti za uporabo. Zato ni prav nikakršnega razloga, da tako dajalcem kot prejemnikom transfuzije ne bi mogli določiti krvne skupine,« pravijo na Veterinarski zbornici Slovenije.

Postopek odvzema krvi

Če pes izpolnjuje osnovne pogoje (v okvirčku), potem je primeren za krvodajalca. Psu se lahko vzame največ 15 do 20 ml krvi na kilogram telesne teže, najpogosteje na 3 do 4 tedne. »Najlažje in najhitreje je, da kri jemljemo iz jugularne vene na vratu. Odvzem poteka s pomočjo gravitacije in krvnega tlaka v komercialno dostopne zaprte zbiralne sisteme za odvzem krvi. Odvzem 450 ml krvi iz jugularne vene pri večjem psu tipično traja manj kot 10 minut, pri čemer mora žival mirno ležati na boku, kar poslušne živali z mirnim karakterjem večinoma tolerirajo v prisotnosti lastnika brez uporabe pomirjeval,« so zapisali Veterinarski zbornici Slovenije, pri tem pa poudarjajo, da odvzem krvi ne pusti nikakršnih posledic na dajalcu. Za kakšen dan pa vseeno odsvetujejo večjo fizično aktivnost.

Najpogosteje se kri potrebuje v urgentnih situacijah

Urgentne situacije so tiste, ko se najpogosteje hitro potrebuje kri – ko v ambulanto pridejo živali, ki na primer močno krvavijo zaradi avtomobilske nesreče, ali so se denimo zastrupile s podganjim strupom, ki povzroča motnje pri strjevanju krvi. Takrat običajno ni časa za poglobljene laboratorijske raziskave, zato je baza pasjih krvodajalcev, ki imajo vnaprej določeno krvno skupino (in izvedene vse preiskave) tako pomembna. Samo na ta način se lahko v urgentni situaciji hitro in brez izgubljanja dragocenega časa dobi ustreznega krvodajalca.

Manj urgentne situacije – kri se vzame preventivno

V manj urgentnih situacijah se kri za transfuzijo lahko vzame vnaprej, preventivno, pred večjim kirurškim posegom, pri katerem se predvideva, da bi lahko prišlo do hujših krvavitev. »Taki posegi so na primer odstranitev vranice, ledvice ali dela jeter in operacije na srcu. S transfuzijo lahko tudi zdravimo določene motnje v strjevanju krvi ali nadomeščamo večjo, življenje ogrožajočo izgubo beljakovin. V tem primeru imamo po navadi dovolj časa, da potencialnega krvodajalca testiramo in izvedemo vse potrebne laboratorijske preiskave, da ugotovimo, ali je žival primerna za odvzem krvi,« pravijo na Veterinarski zbornici.

Kakšen pes je primeren za krvodajalca?

  • več kot 25 kg
  • starost od 1 do 8 let
  • priporočljiv vitek vrat, ni pa nujno potreben
  • zdrav, v dobri kondiciji
  • priporočljiva mirna narava
  • redno cepljen, dobiva zaščito proti notranjim zajedavcem
  • zaščiten proti srčni glisti
  • brez predhodnih transfuzij