5 največjih zmot o vedenju psa

  1. Mahajoč repek je vedno znak veselja in dobre volje (ne drži)

»Mahajoč repek v resnici pomeni vznemirjenje. Če je to v dobrem smislu (torej – pes je vesel, sproščen) ali slabem (pes je prestrašen ali pretirano vznemirjen), pa prepoznamo predvsem po položaju repa, drži telesa in ostali telesni govorici.« (Alja Willenpart)

2. Pes, ki kaže zobe, se smeji (ne drži)

»Veliko ljudi tudi misli, da se pes, ki kaže zobe, smeji. V veliki večini primerov gre pravzaprav za opozorilo – pes sporoča, da misli resno in naj ga tisti, ki ga moti, pusti pri miru.« (Alja Willenpart)

3. Pes, ki se vrže na hrbet, se želi božati (ne drži)

»Pes, ki se vrže na hrbet, običajno ne želi božanja, ampak nam skuša jasno in glasno sporočiti, da mu trenutna interakcija ni všeč in da ga, prosim, pustite pri miru.« (Alja Willenpart)

4. Pes je nekaj naredil zanalašč (ne drži)

»Psi svet vidijo drugače kot mi, živijo v trenutku, odzovejo se na tisto, kar vidijo zdaj. Ne delajo stvari zanalašč in pes ne ve, da je nekaj naredil narobe, če ga karamo tri ure po tem, ko nam je zgrizel copat. Na vašo agresijo se bo odzval z miritvenimi signali, s katerimi sporoča, da noče konflikta. Vaše trenutno vedenje ga spravlja v stisko, saj mu niti približno ni jasno, da se nanaša na copat, ki je zanj že pozabljen.« (Alja Willenpart)

5. Lajanje vedno sporoča nekaj pomembnega (ne drži)

Lajanje je po navadi znak frustracije, lahko pa je tudi vedenje, ki ga psi uporabijo, da izsilijo rezultat, saj smo jih nevede na to pogojili. Na primer: če pes laja v nas, nato pa se zgodi nekaj koristnega zanj (popustimo in mu damo žogo, da ustavimo lajež), pes kaj kmalu ugotovi, da se mu to splača. Zato lajež zelo redko izpostavljam kot pomemben komunikacijski znak za povprečnega lastnika psa.« (Miha Jerot)