Kaj pomeni, imeti resnično rad psa?

Pred kratkim je bila na enem od socialnih omrežjih razprava o tem, kaj pravzaprav pomeni, da imamo psa resnično radi? Verjetno se to sem in tja vpraša vsak pasji skrbnik.

Avtorica objave je napisala, da zanjo to niso razne vaje in ukazi, ki bi jih naj pes znal, pač pa, da njenemu psu čisto zadošča crkljanje do onemoglosti, spanje v postelji, veterinarska oskrba in nekaj osnovnih ukazov.

Verjetno se vsi strinjamo z dejstvom, da psi potrebujejo našo naklonjenost, naš čas, kvalitetno oskrbo, prehrano, kakovostno nego in bivališče. Pa vendar, je to dovolj?

Moji psi so eni tistih srečnežev, ki imajo privilegij spati, kjer se jim zahoče. Z mano potujejo, z menoj gredo v mesto, k prijateljem na obisk, tudi v službo.

Pa vendar nič v življenju ni zastonj. Vse te privilegije so si moji psi zaslužili z ubogljivostjo, lepim vedenjem in spoštovanjem nekaterih omejitev in pravil. Tako na primer ne bi želela, da po deževnem sprehodu psi blatni letijo na posteljo, zato brez dovoljenja tja ne smejo. Moj mlajši sibirski haski je imel kar dalj časa omejitev zahajanja na kavč. To pa zaradi tega, ker na kavču ali postelji enostavno ni bil miren in je bil skrajno moteč in vsiljiv. Na posteljo tako sme le, če si to zasluži z lepim vedenjem. Prav tako ne bi želela, da me moja 32 kilogramska ovčarka podre, ko pridem iz službe. Zato sem mojim psom ponudila nadomestno vedenje, da se s telesom naslonita name in mirno pocrkljata in data tačko ali pa se prevalita na hrbet, da ju lahko čoham po trebuhu. V nasprotnem bi kaj hitro lahko prišlo do nesreče in bi podrla kakšno starejšo osebo, kar se lahko ne bi končalo dobro.

Pes potrebuje mentalno in fizično zaposlitev

Poleg postavitve zdravih meja, pa sta ključni – če želimo imeti stabilnega in vodljivega psa – mentalna in fizična zaposlitev. Z izjemo nekaterih majhnih družnih psov, ki so bili dejansko vzrejeni izključno kot družabniki (pa še tem v večini ne zadostuje zgolj sprehod okrog bloka) ter psov, ki jim anatomija telesa tega ne omogoča, so bili psi vzrejeni za določeno delo. Tisočletja smo jih ljudje vzrejali za določen namen. Vzredili smo nepogrešljive delovne pse, sedaj pa bi radi te iste pse stlačili in posedli na kavč, zaprli na vrt in od njih pričakovali socializirane in vzorne predstavnike pasje populacije?

Ko si omislimo neko pasmo ali mešanca med določenimi pasmami, je vedno potrebno pogledati samo zgodovine pasme ter namen, za katerega smo jih ljudje tisočletja vzrejali. Šele tako bomo lahko zadovoljili njihove potrebe in jim resnično dali to, zaradi česar jim srce bije hitreje.

Ni pošteno, da se od psa – ki je bil celotno zgodovino svoje pasme posebej selekcioniran za vleko sani, tekel skozi metež, ko so stopinje padle pod več kot – 50 stopinj, v takšnih razmerah vlekel težki tovor stotine kilometrov več dni ali celo tednov skupaj – pričakuje, da bo cele dneve poležaval na vrtu in bil srečen. Za takšnega psa tudi navaden sprehod ne bo zadostoval.

Ni pošteno, da imaš lovskega psa oziroma terierja, ki je bil vzrejen, da se po gozdu podi za divjadjo ali v jami spopade z divjo zverjo, in mu zameriš če neumorno koplje luknje in poka od energije.

Ne moreš od ovčarskega psa, ki je garal na na ranču ali kmetiji ter zganjal ovce od jutra do večera, pričakovati, da bo brez redne zaposlitve stabilen in ne bo postal destruktiven ali samodestruktiven ter zganjal na kup vse, kar se premika.

Glede na pasemske značilnosti je potrebno poiskati alternativno in zabavno zaposlitev za našega psa, ki bo povezala tako vodnika, kot tudi psa in s tem bomo drastično izboljšali življenje z našim psom, kot tudi naš odnos z njim. Ker mnogi nimajo možnosti vleke sani, pač polarnim pasmam nudimo drugačne oblike teka in vleke. Ker mnogi doma nimamo ovc, našim ovčarjem ponudimo drugačno zaposlitev v obliki agilitija, metanja frizbija, žogice, plavanja, teka, dolgih sprehodov in trikcev.

Psi potrebujejo mirnega in stabilnega človeka, ki bo zadovoljil njihove potrebe. In to ni zgolj ljubezen. Je marsikaj več. Da smo jih zmožni razumeti. Jim nuditi, kar jim veleva narava. In jim pustimo da so psi.

Psi zahtevajo vsakodnevno socializacijo in interakcijo z zunanjim svetom, utrjevanje, doslednost, obilo zaposlitve. Seveda ni z ljubeznijo popolnoma nič narobe in upam, da se vsi strinjamo, da imamo radi svoje pse in jim z veseljem in vso srčnostjo namenimo vso našo ljubezen. Vendar je ključnega pomena kdaj. Je to, kadar pes obsesivno izsiljuje za našo pozornost? Je to, kadar pri mizi zahteva delček našega kosila? Je to, kadar pridemo domov in pes ves vzhičen plane na nas in naše otroke? Pomembna je časovna izbira. Svoje pse nagradim z vso ljubeznijo, hrano in igro kadar so v mirnem in stabilnem stanju.

Vsak dan smo lahko na sprehodih priča psom, ki za seboj vlečejo svoje vodnike, psom ki se zaganjajo v druge pse in neumorno bevskajo. Znani so tudi tragični primeri, ko pes napade ali celo hudo radi človeka ali žival.

Zaradi vsega tega psi potrebujejo red in disciplino. Nekateri ljudje menijo, da s tem psu ubijemo duha. Vendar je po mojem mnenju ključ do uravnovešenega in srečnega psa stabilen vodnik, ki bo psa vzgojil v prav tako uravnoteženo žival.

Anja Kosi