Kakšnega psa si Slovenci najpogosteje izberemo (in kaj pri tem pozabimo)?

Po najnovejših informacijah (na dan 2. junij 2026 ) Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je v Centralnem registru hišnih živali (CRHŽ) vpisanih 248.673 psov.

Od vseh registriranih psov pa je le 8.315 takšnih, ki so vpisani kot pasemski psi, kar predstavlja zgolj 3 odstotke.

Preostalih 240.358 psov, kar je kar 97 odstotkov vseh, pa sodi v kategorijo “pasemska značilnost”. Na upravi pojasnijo:

»Pasemska značilnost (pasma po izjavi lastnika) je podatek, ki ne pomeni nujno, da je tak pes predstavnik pasme s potrdilom o poreklu (rodovnik), temveč le, da je tak pes neki pasmi podoben. V kategorijo pasemska značilnost so vključeni tudi mešanci.«

Pri nakupu povpraševanje predvsem po ceni mladička

Statistika kaže na izrazito prevlado psov brez uradnega porekla, vzreditelji pa opozarjajo na težave, ki jih opažajo pri potencialnih kupcih.

Vzrediteljica Cavalier king Charles španjelov, Simona Klemenc, razkriva skrb vzbujajočo realnost: »Žal moram reči, da pri nakupu psa veliko vlogo igra cena.«

»Vzreditelj dobi veliko sporočil z eno samo besedo “Cena?”. Veliko več kot pravih pogovorov v smislu kakšni so starši, kako zdravi so, so pregledi opravljeni in podobno.«

To po njenih besedah vodi v paradoksalno situacijo, ko kupec dobi vse podatke in ugotovi, da ima pred sabo leglo odličnih staršev, se začne pogajati za ceno oz reče, da bi ga “kupil” za polovico njegove vrednosti. Nekateri se potem odločijo, da bodo kupili “čistokrvnega” psa brez rodovnika, ker so cenejši.

A ta na videz ugodna izbira ima lahko grenak priokus. Kot opozarja vzrediteljica: »Žal se ne zavedajo, da je možnost, da bo tak psiček imel zdravstvene težave, večja, kot pri rodovniških psih. V tem primeru je boljše, da se odločijo za nakup mešančka, ali posvojijo psa iz zavetišča.«

Kupci se delijo v tri skupine

S tem se strinja tudi vzreditelj havanskih bišonov Boris Črnac, ki poudarja, da rodovnik ni pomemben samo zaradi razstav, temveč zaradi sledljivosti porekla, zdravstvenih linij in ohranjanja pasemskih značilnosti.

Tri skupine kupcev psov

Sicer pa kupce deli v tri skupine. »V prvi so tisti, ki iščejo kakovost in zaupanje, izberejo preverjenega rodovniškega vzreditelja, pri čemer so jim pomembni zdravje, karakter in podpora. Drugo skupino predstavljajo kupci, ki primerjajo ceno in kakovost ter pogosto gledajo tudi na Hrvaško, v Bosno ali Srbijo, kjer iščejo najboljše razmerje. Tretja, najbolj problematična skupina pa so kupci, ki jih vodi predvsem cena in se pogosto odločijo za nerodovniško vzrejo.«

V zavetiščih prevladujejo mešanci

Medtem pa v slovenskih zavetiščih skrbijo za pse, ki so ostali brez domov.

V Zavetišču Ljubljana trenutno skrbijo za 30 psov. Med njimi je 8 “pasemskih”, a prevladujejo mešanci. Kot pojasnijo, je razlog prihoda v zavetišče pogosto povezan z mikročipiranjem – mešančki so namreč najpogosteje tisti, ki niso označeni z mikročipom. “Pasemski” ali pasmi podobni psi pa v zavetišče največkrat pridejo s strani lastnikov ali pa so odvzeti s strani veterinarske inšpekcije.

Podobno je v mariborskem zavetišču, kjer predstavljajo veliko večino psov, mešančki. »Občasno sprejmemo tudi pse, ki so po videzu ali določenih značilnostih podobni posameznim pasmam, vendar gre za pse brez znanega rodovnika. Pasemskih psov nimamo,« pojasnijo.

Dodajo še, da potencialni posvojitelji ob prvem stiku izrazijo željo po psu, ki je podoben določeni pasmi, saj imajo o posameznih pasmah določena pričakovanja glede videza ali značaja.

»Kljub temu se večina obiskovalcev pri končni odločitvi osredotoči predvsem na temperament psa, njegovo velikost, starost, način življenja in medsebojno ujemanje. Občasno prejmemo tudi povpraševanja o tem, ali imamo v zavetišču pasemske pse, vendar to običajno ni odločilen dejavnik pri uspešni posvojitvi,« še povedo v mariborskem zavetišču.

Podobno se posvojitelji v Ljubljani najpogosteje zanimajo prav za mešančke, pri čemer je ključnega pomena velikost – najbolj zaželeni so manjši do srednje veliki psi, medtem ko večji psi, ne glede na to ali so mešanci ali v tipu pasme, v zavetišču ostajajo dlje časa.

Naj bo zdravje psa pomembnejše od cene in videza

Vprašanje, ki se torej odpira, ni samo, ali je pes pasemski ali mešanec, temveč ali kot družba znamo preseči kratkoročno navdušenje nad videzom in ceno ter stopiti korak naprej k odgovornemu lastništvu, kjer sta zdravje in dobrobit živali na prvem mestu.

Morda je ravno zdaj čas, da se vprašamo, ali resnično potrebujemo “čistokrvnega” psa brez rodovnika ali pa je bolj modra odločitev, da prisluhnemo nasvetom strokovnjakov in raje posvojimo tistega, ki že čaka na nov dom.

To je vodnik za nakup psa iz kampanje Odgovorno lastništvo (v 7 korakih)