Ko velik pes na sprehodu sreča majhnega … Srečanje utegne biti bolj ali manj travmatično, če se ne odzovemo pravilno oziroma če na tovrstna srečanja nismo pripravljeni. Majhni psi se namreč pred velikimi praviloma počutijo ogrožene in to izražajo z lajanjem ali celo zaganjanjem vanje. Velikokrat so krivi tudi njihovi skrbniki. Ni jih namreč malo, ki so prepričani, da majhni psi ne potrebujejo ustrezne vzgoje in socializacije, češ da so zaradi svoje majhnosti lažje obvladljivi. Kar pa nikakor ni res.
Tudi psi majhnih pasem potrebujejo kvalitetno vzgojo in socializacijo. »Če naš pes laja in se zaganja v druge pse, je dobro, da se takšnim srečanjem izognemo na razdalji, na kateri pes še ne doživi reakcije. Namreč, večkrat ko bo prišel v situacijo, ki bo v njem sprožila reakcijo, bolj bo takšno vedenje prehajalo v navado in bolj zakoreninjeno bo postalo.« poudarjajo pri Alfakanu, medtem ko Brina Pungerčar meni, da se je treba s takšnim psom nemudoma lotiti odpravljanja neželenega vedenja. »Nikakor majhnega psa ne dvigujte v naročje ter na ta način umikajte iz situacije, saj s tem njegove reakcije samo še potencirate,« poudarja Pungerčarjeva.
PREBERITE TUDI: NASVETI ZA PRAVILNO PREHRANO PASJEGA MLADIČA
Promocijsko sporočilo
Kakšen naj bo odziv skrbnika majhnega psa v opisani situaciji?
Najboljše je, da skrbnik ostane čim mirnejši in psa odstrani iz te situacije, pravijo v Alfakanu in poudarjajo, da mora skrbnik razmišljati korak naprej. Torej opazovati zunanjo okolico in ko se na primer približuje drug pes, se mora dovolj zgodaj odmakniti na razdaljo, kjer njegov pes še ne doživi reakcije.
Miloš Kovač, upokojeni vodnik policijskih psov, poudarja, da mora vodnik najprej poskrbeti, da psa ne spravlja v situacijo, ki ji ni kos. Če to stori, mu pes ne more zaupati in mora sam prevzeti odgovornost za svojo varnost in za varnost krdela. »Dokler tega ne rešimo, psa ne moremo šolati oziroma z njim početi česarkoli konstruktivnega,« poudarja Kovač.
Mešane skupine pasjih tečajnikov so dobrodošle
V skupinskih pasjih tečajih je dobro, da je skupina mešana. Da so torej v njej prisotni psi različnih starosti in velikosti. Na ta način se pes nauči sodelovati s svojim skrbnikom ob različnih psih. Če bi srečeval samo majhne pse, potem pa na sprehodu nenadoma velikega, bi se ga lahko ustrašil in se nanj neprimerno odzval. Tako pa je bolje, da se v nadzorovanem okolju, kot je skupinski tečaj, navadi, da je lepo sodelovati s skrbnikom, čeprav so prisotni različni psi in da so le-ti zanj v bistvu povsem nepomembni.
»Načeloma bi bile ločene skupine manjših in večjih psov v pasjih šolah idealne, vsekakor pa naj šole zagotovijo primerno prilagoditev psa na nove okoliščine. Uspešnost šole boste ugotovili na podlagi dejstva, da strokovnjaki predvidijo težave, preden se zgodijo, in imajo pripravljene ukrepe, kaj storiti, ko se zgodijo,« pravi Kovač.
Ko izbruhne konflikt …
»Če konflikt izbruhne, nismo opravili svoje naloge kot vodnik psa,« poudarja dolgoletni vodnik policijskih psov. »To pomeni, da se nam je zgodila nenadzorovana situacija, zaradi katere bo pes prisiljen prevzeti vodilno vlogo ter zadeve reševati po svoje.«
Pungerčarjeva navaja dve plati obvladovanja situacije: »Vprašanje je, ali je konfliktna reakcija pogojena s strahom ali dominanco. Če je konflikt nadzorovan, torej sta psa na povodcih, ju moramo nemudoma ločiti ter odstraniti na primerno razdaljo. Ko se pes umiri in po možnosti še vidi drugega psa, ga hvalimo ali nagrajujemo za njegovo mirno vedenje.«
Vir: revija Moj pes
