Življenje s psom

Pasje življenje v večstanovanjski stavbi

Mislim, da v Sloveniji skoraj ni stolpnice ali večstanovanjske hiše, kjer ne bi bilo vsaj nekaj psov, ki živijo v stanovanju skupaj s svojimi ljudmi. V določeni meri živijo ti štirinožci tudi s svojimi sostanovalci.

Vsakega takšnega psa pa je treba (v vsakem vremenu) najmanj trikrat na dan peljati na opravljanje fiziološke potrebe. Pes hodi po stopnicah oz. se pelje v dvigalu, gre po hodniku … Sostanovalcem povzročajo največ slabe volje skrbniki, ki za svojim psom ne pobirajo iztrebkov in seveda takšni z nevzgojenimi ali celo napadalnimi psi.

Za stolpnico svetujem manjše in bolj umirjene pasme

Sam ljudem, ki se odločajo za psa in živijo v večstanovanjski hiši, vedno svetujem, naj si omislijo manjšega, umirjenega psa, ki ga ne bo težko vzgojiti. Zakaj umirjenega? Predvsem zato, ker bomo takšnega psa lažje naučili, da ne bo lajal oz. celo tulil, ko bo ostal sam doma, da s svojim vedenjem na kakšen drug način ne bo vznemirjal ljudi … Žal veliko ljudi tega ne upošteva, sostanovalci pa se pritožujejo, ker morajo poslušati lajanje takšnega psa. Kakšne dobre zvočne izolacije v sodobnih blokih pač ni. Prav je tudi, da si omislimo psa, ki zaradi svoje zunanjosti in pripadnosti določeni pasmi pri sostanovalcih ne bo povzročal nelagodja ali celo strahu.

O dveh psih v četrtem nadstropju

Moji prijatelji z dvema psoma živijo v četrtem nadstropju večstanovanjske hiše. Vsakič, ko zapustijo dvigalo, z za to pripravljeno krpo očistijo notranjos dvigala. Hkrati uporabljajo tudi pršilo, da v njem ne bi bilo vonja po psih, ki še posebej moti starejšo sosedo, ki živi v istem nadstropju. Vedno poskrbijo tudi, da psom pred vstopom v hišo očistijo tačke, po potrebo obrišejo kožuh. In da sploh ne govorim o tem, da svojima štirinožcema ne pustijo opravljati potrebe na zelenici in da za njima skrbno pobirajo iztrebke.

Umirjenega psa bomo lažje naučili, da ne bo lajal oz. celo tulil, ko bo ostal sam doma, da s svojim vedenjem na kakšen drug način ne bo vznemirjal ljudi …

Veliko ljudi je mnenja, da psi ne sodijo v stoplnico. Ne zgolj zaradi neprijetnosti, ki jih povzročajo drugim stanovalcem, ampak tudi zato, ker naj bi bila to oblika mučenja, saj naj bi se psi bolje počutili, če bi živeli v naravi ali na prostem. Ne upoštevajo pač, da so se psi v tisočletjih sožitja prilagodili na življenje s svojimi ljudmi in na naš način življenja. Izvrstno se počutijo v hiši in radi živijo skupaj z nami. Veliko srečnejši so kot njihovi vrstniki, ki živijo predvsem v pesjaku, ograjenem vrtu ali celo na verigi.

Jože Vidic, dr. vet. med (objavljeno v reviji Moj pes)

error: Kopiranje teksta ni mogoče.