Aktualno

Gosenice sprevodnega prelca: velika nevarnost za pse

stock.adobe.com

Pomlad pomeni več sprehodov in aktivnosti na prostem, žal pa prinaša tudi nekatere nevarnosti za pse. Poleg klopov se v tem obdobju pojavljajo tudi gosenice sprevodnega prelca, ki lahko za psa predstavljajo resno zdravstveno tveganje.

Te gosenice so psom pogosto zelo zanimive, saj se premikajo v dolgih kolonah oziroma »sprevodih«. Prav zaradi tega gibanja jih psi radi raziskujejo, vohajo ali celo poližejo.

Težava je v tem, da je lahko že kratek stik z gosenico sprevodnega prelca zelo nevaren.

Če pes gosenico le poliže, lahko pride do hudega vnetja jezika in ustne votline. V primeru zaužitja pa se lahko razvije močna alergijska reakcija, zlasti na sluznici požiralnika. Zaradi bolečine pes postane nemiren, začne hitro dihati in v skrajnih primerih lahko pride celo do zadušitve.

Nekoč so bile gosenice sprevodnega prelca predvsem značilne za Kras in obalno območje, danes pa se pojavljajo tudi vse pogosteje v notranjosti Slovenije. Pinijev oziroma borov sprevodni prelec napada predvsem bore, cedre in macesne.

Zato previdnost med sprehodi v naravi ni odveč.

Zakaj so gosenice sprevodnega prelca nevarne za pse

Telo gosenic sprevodnega prelca je prekrito z drobnimi strupenimi dlačicami, ki lahko pri ljudeh in živalih povzročijo močno alergijsko reakcijo že ob samem stiku.

Pomlad tako prinaša še eno potencialno nevarnost za pse – gosenice metuljev sprevodnega prelca, tako pinijevega kot tudi hrastovega.

Pinijev oziroma borov sprevodni prelec napada predvsem bore, cedre in macesne. V Sloveniji je bil prvič zabeležen leta 1904 na Krasu, od koder se je razširil na obalno območje, v zadnjih letih pa se pojavlja tudi vse globlje v notranjosti države.

Življenjski krog sprevodnega prelca

Kot večina žuželk ima tudi sprevodni prelec približno enoletni življenjski krog.

Metulji letijo jeseni, ko na borovce odložijo skupine jajčec. Spomladi se iz njih razvijejo majhne gosenice, ki se začnejo hraniti z iglicami.

Za te gosenice je značilno, da živijo v velikih skupinah, pogosto tudi po več sto skupaj. Kot zaščito pred plenilci ustvarijo svilene zapredke, ki na drevesih izgledajo kot beli kokoni ali zapredki.

Ko zapustijo zapredek in se odpravijo na hranjenje ali iskanje mesta za zabubljenje, se premikajo v dolgih kolonah – značilnih »sprevodih«, po katerih so dobile ime.

Kako zaščititi psa pred gosenicami?

Največje tveganje nastane takrat, ko radovedni pes pride v stik z gosenico.

Zato je spomladi in zgodaj poleti priporočljivo:

  • imeti psa na povodcu na območjih z borovci ali cedrami

  • paziti na dolge kolone gosenic na tleh

  • psa ne spuščati na mestih, kjer so vidni beli zapredki na drevesih

  • ob sumu na stik z gosenico takoj poiskati veterinarsko pomoč

Hitro ukrepanje je lahko ključno za preprečevanje resnih posledic.