Primeri so se potem pojavili tudi na Hrvaškem in v Bolgariji.
Prvi večji izbruh pri domačih psih so marca in aprila letos zaznali v bližini Novega Sada. Kot je 25. septembra poročal slovenski veterinarski portal VET-MAGAZIN, je bolezen pri prizadetih dobermanih potekala kronično in prizadela več organskih sistemov.
Primer so podrobneje raziskali strokovnjaki iz Srbije, rezultate pa avgusta objavili v znanstveni reviji Animals. Pri štirih obolelih dobermanih so običajni testi na številne znane povzročitelje bolezni, med njimi pasjo kugo, parvovirus, herpesvirus in leptospirozo, dali negativne rezultate. Z nadaljnjimi genetskimi analizami so nato odkrili RFAV. Virusno DNK so dokazali v krvi, urinu in številnih organih, tudi v pljučih in možganih.
Od »modrega očesa« do nevroloških težav
Med znaki bolezni so:
- izcedek iz oči in nosu,
- hujšanje,
- slabša kakovost dlake in
- težave z jetri.
- Pri nekaterih psih se je pojavila tudi motnost oziroma edem roženice, zaradi katerega oko dobi značilen modrikast videz.
- V napredovalih primerih so se pojavile hude nevrološke motnje, tudi ohromelost zadnjih nog.
- Pri najhuje prizadetih psih je bila bolezen smrtna.
»Za zdaj so bili med psi kot prizadeti opisani samo dobermani,« opozarja laboratorij LABOKLIN.
Ali so za okužbo dovzetne tudi druge pasme, trenutno še ni znano. Prav tako še ni dokončno pojasnjeno, kako se virus prenaša. Po podatkih laboratorija lahko od okužbe do pojava prvih znakov mine približno od dva tedna do dva meseca.
Primeri tudi na Hrvaškem
Za slovenske skrbnike psov je še posebej pomembna novejša informacija iz naše neposredne bližine.
LABOKLIN je 15. septembra sporočil, da so po izbruhu v Srbiji prve primere zaznali tudi na Hrvaškem in v Bolgariji. Podrobnejših podatkov o številu in lokacijah teh primerov laboratorij ni navedel.
Zaradi novih primerov je LABOKLIN uvedel tudi PCR-preiskavo za amdoparvoviruse pri psih. Najprimernejši vzorec je kri, preiskavo pa je mogoče opraviti tudi iz urina, brisov oči oziroma nosu in tkiva. Pozitiven rezultat dodatno preverijo s sekvenciranjem, s katerim določijo virus.
Od kod se je virus pojavil?
RFAV so pred tem poznali predvsem pri rakunjih psih in lisicah. Različica, ki so jo odkrili pri dobermanih v Srbiji, je bila približno 97-odstotno podobna že znanim različicam virusa.
Izbruh ima še eno zanimivo okoliščino. Raziskovalci navajajo, da se je začel decembra 2025, kmalu po prihodu dveh dobermank iz Rusije. Prva je zbolela sedemmesečna psička le nekaj dni po prihodu, pozneje pa so zboleli še drugi dobermani. Toda raziskovalci poudarjajo, da izvora virusa in načina, kako je prišel med pse, niso mogli dokazati.
Genetske ugotovitve nakazujejo možnost, da je virus nekoč prestopil z divjih na domače vrste psov, vendar bo za razumevanje njegovega izvora, širjenja in nevarnosti potrebnih še precej raziskav.
Za zdaj brez razloga za paniko
Nova raziskava je pomembna predvsem zato, ker je prvič dokazala, da se lahko domači psi naravno okužijo z RFAV. Ne dokazuje pa, da se po Evropi širi nova epidemija med psi ali da virus ogroža vse pasme.
Tudi avtorji raziskave so pri sklepih previdni: potrdili so naravno okužbo in možno povezavo RFAV s hudo boleznijo, vendar bodo šele nadaljnje raziskave pokazale, kako nevaren je virus, kako se prenaša in kako razširjen je med domačimi ter divjimi vrstami.
