Mačji svet

Mačka si po opravljeni potrebi liže zadnjico. Je to res varno?

stock.adobe.com

Mačke slovijo po izjemni čistoči, vendar njihovo umivanje odpira tudi vprašanja …

Kako je mogoče, da si mačka z jezikom očisti zadnjico po odvajanju blata, nato pa z istim jezikom neguje preostali kožuh ali pa pije in je? Kaj se zgodi, če si liže rano?

In kdaj mačje umivanje ni več dovolj oziroma lahko postane celo nevarno?

Bralka nas je vprašala nekaj, o čemer se verjetno sprašuje marsikateri skrbnik mačke: »Kako je mogoče, da si mačka po kakanju poliže rit, potem pa se umiva naprej, in je vse v redu?«

Vprašanje je povsem na mestu. Mačji jezik namreč ni razkužilo, mačja slina pa ni sterilna. Vsebuje pa številne mikroorganizme, med katerimi so tudi encimi, ki lahko v določenih okoliščinah preprečijo okužbo. In bakterije, ki jo lahko povzročijo.

Zakaj mačke zaradi zaužitja svojih iztrebkov običajno ne zbolijo?

Zdrava mačka praviloma odvaja oblikovano blato, ki za seboj ne pušča veliko ostankov. Pri higieni liže predvsem kožo in dlako okoli zadnjične odprtine.

Mačke so poleg tega stalno izpostavljene mikroorganizmom iz svojega okolja. Njihov prebavni trakt, črevesna mikrobiota in imunski sistem sodelujejo pri obrambi pred številnimi povzročitelji bolezni.

Problematični zajedavci in črevesne bolezni

To pa ne pomeni, da so odporne proti vsem bakterijam in zajedavcem, ki jih lahko zaužijejo med umivanjem.

Nekateri črevesni zajedavci se lahko prenašajo tudi po fekalno-oralni poti, torej z zaužitjem kužnega materiala. Pomembno je tudi, da lahko mačka ob umivanju prenese mikroorganizme na kožuh, od tam pa na predmete in površine, s katerimi prihaja v stik.

stock.adobe.com

Kdaj mačka potrebuje pomoč pri umivanju zadnjice?

Če na dlaki okoli zadnjice ostanejo koščki blata, jih ne prepustimo mačjemu jeziku.

To se pogosteje dogaja pri:

  • dolgodlakih mačkah,
  • starejših mačkah,
  • mačkah s prekomerno telesno težo in
  • tistih, ki zaradi bolečin ali omejene gibljivosti težje dosežejo zadnji del telesa.

Posebej pozorni moramo biti pri driski. Tekoče blato se lahko razmaže po dlaki, draži kožo in povzroča vnetje. Mačka lahko z vztrajnim lizanjem razdraženost še poslabša, obenem pa podaljša bolezen.

Kako pomagamo mački pri higieni po odvajanju?

Manjše ostanke blata lahko previdno odstranimo z mehko krpo, navlaženo z mlačno vodo, nato pa dlako in kožo nežno osušimo.

Starejši dolgodlaki mački skrajšamo dlako okoli zadnjične odprtine.

Pri zasušenih iztrebkih pomaga predhodno namakanje. Zlepljene dlake ni varno odstranjevati s škarjami tik ob koži, saj je mačja koža tanka in jo lahko hitro poškodujemo.

Če se umazanija ponavlja, je pomembneje ugotoviti vzrok kot mačko vedno znova čistiti.

Kaj pa, če se mačka po odvajanju pretirano liže?

Vztrajno lizanje zadnjice ni nujno znak temeljite higiene. Lahko opozarja na draženje zaradi driske, zaprtje, težave z analnimi vrečkami, zajedavce ali kožno vnetje.

Posebej zgovorni so lahko spremljajoči znaki:

  • drgnjenje zadnjice ob tla,
  • neprijeten vonj,
  • oteklina, rdečina,
  • bolečina ali kri.

Če mačka pogosto obiskuje stranišče, se napenja ali pri odvajanju kaže bolečino, je potreben veterinarski pregled.

Pozor na stranišču!

Mačka, ki se napenja, vendar ne more urinirati, potrebuje takojšnjo veterinarsko pomoč.

Kdaj umivanje postane nevarno?

Težava ni samo v tem, kaj mačka liže, temveč tudi, koliko in kako pogosto se umiva.

Pretirano lizanje lahko povzroči izgubo dlake, poškodbe kože in vnetja. Vzroki so lahko alergije, bolhe, bolečine, druge bolezni ali vedenjske težave, povezane s stresom.

Nevarno je tudi lizanje snovi, ki so se znašle na kožuhu. Mačka lahko med umivanjem zaužije ostanke čistil, insekticidov, eteričnih olj, zdravilnih mazil ali drugih kemikalij. Če sumimo, da je prišla v stik s strupeno snovjo, je treba preprečiti nadaljnje lizanje in takoj poiskati veterinarski nasvet. Pri tem ne smemo čakati na pojav simptomov.

stock.adobe.com

Kdaj je bolje, da mački pri umivanju pomagamo?

Večina zdravih mačk ne potrebuje rednega kopanja ali čiščenja celotnega telesa.

Pomoč pa je smiselna, kadar:

  • se na dlaki naberejo iztrebki ali urin;
  • je dlaka tako sprijeta, da se mačka ne more učinkovito očistiti;
  • je mačka bolna, oslabela ali gibalno omejena;
  • se zaradi driske ali urinske inkontinence pojavi draženje kože;
  • je na kožuhu snov, ki je mačka ne sme zaužiti;
  • je treba preprečiti lizanje rane ali operativnega mesta.

Pri čiščenju je praviloma najbolje uporabiti mlačno vodo in mehko krpo. Izdelki za človeško osebno higieno, zlasti odišavljeni robčki in razkužila, niso samoumevno primerni za mačke. Tudi izdelki z oznako »naravno« niso nujno varni. Tudi mokri robčki ali šampon »za pse« niso ustrezni, razen če so izrecno primerni tudi za mačke in neodišavljeni.

Lizanje ran: je mačja slina zdravilna?

Prepričanje, da si živali z lizanjem zdravijo rane, ima določeno biološko ozadje. Slina vsebuje nekatere snovi s protimikrobnim delovanjem, lizanje pa lahko odstrani površinsko umazanijo.

Toda to še ne pomeni, da je lizanje ran koristno ali varno, opozarja stroka.

Mačja ustna votlina vsebuje številne bakterije, med njimi tudi vrste iz rodu Pasteurella. Ob lizanju poškodovane kože lahko bakterije zaidejo v rano. Poleg tega hrapav mačji jezik in ponavljajoče se lizanje poškodujeta nastajajoče tkivo, podaljšujeta celjenje in lahko povzročita dodatno vnetje.

Pri odprtih ranah, šivih, abscesih in pooperativnih poškodbah zato mački praviloma preprečujemo lizanje, z zaščitnim ovratnikom ali ustreznim zaščitnim oblačilom.

Psom in mačkam neprijetni pooperativni ovratniki so marsikje že preteklost

Rane po ugrizih so še posebej problematične, saj so lahko na površini videti majhne, globlje v tkivu pa se razvije okužba oziroma absces.

In kaj pomeni, če se mačka nenadoma neha umivati?

To je lahko prav tako pomemben znak kot pretirano lizanje.

Mačka, ki je bila prej redna negovalka, zdaj pa ima mastno, neurejeno ali zlepljeno dlako, morda zaradi bolečine, slabosti, izčrpanosti ali bolezni ne zmore več običajne nege. Pri starejših mačkah so lahko vzrok tudi artritis in druge težave z gibljivostjo.

Sprememba navad pri umivanju je zato podatek, ki ga je vredno omeniti veterinarju, še posebej če jo spremljajo spremembe apetita, telesne teže, gibanja ali vedenja.