Mladiček raziskuje svet in se uči, mlada mačka preizkuša svoje sposobnosti in meje, v odraslosti pa se življenje nekoliko umiri. Toda odrasla mačka zato ne potrebuje nič manj naše pozornosti – le njene potrebe postanejo drugačne.
V štiridelni seriji spremljamo mačko skozi različna življenjska obdobja in preverjamo, kaj potrebuje za zdravo in zadovoljno življenje. V tretjem delu je na vrsti odrasla mačka.
Ko se življenje nekoliko umiri
V odraslosti je mačji značaj večinoma izoblikovan. Poznamo njene navade, vemo, katero hrano ima rada, kje najraje spi in koliko druženja si želi.
Odrasla mačka še vedno potrebuje gibanje, igro, raziskovanje in nove dražljaje. Če ji jih okolje ne ponuja, bo lahko večino dneva preprosto prespala – kar še ne pomeni, da je to zanjo optimalno.
Igra ni samo za mladiče
Igra odrasli mački omogoča gibanje in hkrati zaposli vedenjske vzorce, povezane z lovom. Najbolj zanimive so zato igre, pri katerih lahko plen opazuje, zalezuje, zasleduje in nazadnje ujame.
stock.adobe.com
Ni treba, da igra traja dolgo. Nekaj krajših aktivnih obdobij čez dan je lahko veliko učinkovitejših od kupa igrač, ki ves čas ležijo na tleh. Pomaga predvsem menjavanje igrač in občasno spreminjanje okolja.
Pomembni so praskalniki, možnosti za plezanje in mesta na različnih višinah.
Prehrana
Po končani rasti mačka ne potrebuje več toliko energije kot mladič, njena aktivnost pa se lahko zmanjša. Če količina hrane ostane enaka, se lahko začne teža počasi povečevati.
To je posebej pomembno pri steriliziranih in kastriranih mačkah, pri katerih se lahko spremenijo energijske potrebe. Koristneje kot ugibanje po videzu je mačko občasno stehtati in spremljati njeno telesno kondicijo.
Prehrano prilagodimo starosti, aktivnosti, zdravstvenemu stanju in posamezni mački. Pri tem ne smemo pozabiti niti na priboljške in druge dodatne kalorije.
stock.adobe.com
Varen pogled – ali korak – v zunanji svet
Zunanji svet mački ponuja ogromno dražljajev: vonje, zvoke, gibanje, sonce, travo, žuželke in možnost raziskovanja. Hkrati pa prinaša kup resnih nevarnosti.
Mačja svoboda ali varnost? Katere nevarnosti prežijo na mačke na prostem?
Toda med popolnoma zaprto stanovanjsko mačko in mačko z neomejenim prostim izhodom obstaja precej vmesnih možnosti.
Že primerno mesto ob oknu lahko pomeni ure opazovanja. Še več ponujajo z mrežo zaščiten balkon ali terasa, mačja zunanja ograda oziroma »catio« in varno ograjen vrt.
stock.adobe.com
Catio guy: Mačje terase kot rešitev za vedenjske težave mačk – in obogatitev njihovega življenja
Navadna vrtna ograja za večino mačk ni resna ovira. Če želimo varen zunanji prostor, mora biti zasnovan tako, da preprečuje plezanje ali skok čez ograjo in hkrati zmanjšuje možnost vdora drugih živali.
Nekatere mačke se dobro navadijo tudi na oprsnico in povodec, če jih nanju navajamo postopoma in brez prisile.
Sprehod z mačko na povodcu: od prvih korakov do sproščenih potepov
Prost izhod prinaša več svobode, vendar tudi več tveganj: promet, spopade z drugimi živalmi, okužbe, zajedavce, strupe in možnost, da se mačka izgubi. Če mačka hodi ven, so zato toliko pomembnejši mikročip, sterilizacija oziroma kastracija, ustrezna cepljenja in zaščita pred zajedavci.
Potrebuje odrasla mačka družbo mačk?
Na to ni univerzalnega odgovora. Mačke niso tako izrazito socialne kot psi, niso pa niti samotarske živali. Sposobne so oblikovati tesne in dolgotrajne odnose z drugimi mačkami, vendar si družbe ne izberejo avtomatično samo zato, ker pripadajo isti vrsti.
Pri povezanih mačkah je odnos običajno precej očiten: iščeta druga drugo, spita skupaj ali tesno druga ob drugi, se medsebojno negujeta in se pogosto dotikata. Takšne mačke lahko druga drugi predstavljajo pomemben vir varnosti, igre in socialnega stika.
Povsem drugače je odrasli mački pripeljati neznano mačko z razlago, da potrebuje prijatelja. Morda ga bo dobila – lahko pa bo prihod nove živali zanjo predvsem izguba dela teritorija in virov. Pri odraslih mačkah so zato pomembni značaj, pretekle izkušnje, dovolj prostora in predvsem zelo postopno spoznavanje.
Kako pripeljati novo mačko v dom, kjer že biva mačka? (v 5 korakih)
Več mačk pomeni tudi več virov
V gospodinjstvu z več mačkami ni dovolj, da imamo večjo posodo za hrano in eno veliko ležišče. Mačke morajo imeti možnost uporabljati pomembne vire, ne da bi morale pri tem vedno srečevati drugo mačko.
To pomeni več ločenih mest za hrano in vodo, počitek, skrivanje in praskanje ter dovolj stranišč na različnih mestih. Pogosto priporočilo za stranišča je število mačk plus eno, vendar je pomembna tudi njihova razporeditev – tri stranišča drugo ob drugem za mačko niso nujno trije ločeni viri.
Rutina je pomembna, a brez dolgčasa
Odrasle mačke praviloma cenijo predvidljivo okolje. Ustaljen ritem hranjenja, poznana mesta za počitek in možnost umika zmanjšujejo negotovost.
To pa ne pomeni, da mora biti okolje nespremenljivo. Nova kartonska škatla, drugače postavljena plezalna pot, skrivanje hrane ali nov razgledni prostor lahko mački ponudijo nekaj raziskovanja, ne da bi ji porušili občutek varnosti.
Pomembna je tudi možnost izbire. Mačka naj se ima možnost umika, kadar želi mir, in pride po družbo, kadar jo želi. To je še posebej pomembno v gospodinjstvih z otroki, več živalmi ali veliko dogajanja.
stock.adobe.com
Zdravje spremljamo, ko je mačka še zdrava
Odrasla mačka lahko leta deluje skoraj nespremenjeno, zato se lahko počasi nastajajoče težave izgubijo v vsakdanji rutini. Mačke poleg tega bolečino in slabše počutje pogosto pokažejo precej subtilno.
Redni preventivni veterinarski pregledi zato niso namenjeni samo cepljenju. Pomembni so tudi zobje, telesna teža in kondicija ter glede na starost in okoliščine druge preiskave.
Doma pa najbolje poznamo svojo mačko sami. Spremembe apetita in pitja, hujšanje ali pridobivanje teže, drugačno uriniranje ali odvajanje, manj skakanja, opuščanje igre, pretirano negovanje, skrivanje ali nenavadna razdražljivost so informacije, ki jih ni dobro odpisati zgolj kot spremembo značaja.
