Psi s posebnimi potrebami ali invalidnostjo sicer svoj dom čakajo zelo dolgo, a Edi je našel družino, ki se ni ustrašila njegovih omejitev.
Njegovo zgodbo je 7. oktobra predstavila ameriška organizacija za zaščito živali ASPCA.
Eddie je v oskrbo organizacije ASPCA prišel skupaj s 34 drugimi psi iz primera domnevnega zanemarjanja živali. Oskrbniki so hitro opazili, da se na okolico odziva drugače kot drugi psi.
Ni vzpostavljal očesnega stika, zaletaval se je v stene in vrata ter se pogosto oglašal, tudi kadar so bili ljudje v njegovi bližini.
Veterinarji so ugotovili, da ima okvarjeno oko, s katerim ne vidi. Da bi preprečili nadaljnje zdravstvene težave in nelagodje, so mu ga kirurško odstranili.
Edi je potreboval čas
Sledila je vedenjska rehabilitacija. Edi je potreboval čas, da je začel zaupati ljudem in se počutiti varnega.
»Opazovati Eddiejev napredek je bilo res nekaj posebnega,« je povedala vodja v centru ASPCA za rehabilitacijo živali po zlorabah in zanemarjanju.
Pri rehabilitaciji so uporabljali predvsem vohalne igre, iskanje skritih priboljškov in postopno spoznavanje novih prostorov. Pomagali so mu tudi drugi psi.
Začasni dom je postal stalni
Edijeva zgodba se je spremenila, ko je njegov oglas opazil Evan, ki je z ženo že skrbel za več posvojenih psov.
Med njimi je tudi Gizmo, majhen pes s srčno boleznijo, zaradi katere mora ob vsakem obroku prejemati zdravila. Kljub zdravstvenim težavam uživa v običajnem pasjem življenju, najraje na kavču ali med sproščenim raziskovanjem dvorišča.
Evan je Edija sprva sprejel v začasno oskrbo, vendar je kmalu ugotovil, da bo ostal.
»Po približno enem tednu sem vedel, da ne bo več zapustil naše hiše,« je povedal za ASPCA.
Kako se sporazumevati z gluhim in skoraj slepim psom?
Edijeva posvojitev je zahtevala nekaj prilagoditev. Ker ne sliši in zelo slabo vidi, se Evan z njim sporazumeva predvsem z dotikom.
Z nežnim dotikom tačk ga prebudi, ne da bi ga prestrašil. Dotik zadnjega dela glave pa Eddieju sporoča, da je čas za odhod v njegov prostor za počitek.
Pomembna je tudi ustaljena dnevna rutina. Edi se je postopoma naučil orientirati po domu, spremljati druge pse in prepoznavati vsakodnevna opravila.
Posebej dobro pozna čas hranjenja. Kot v šali pripoveduje Evan, se že nekaj minut pred četrto popoldne postavi poleg njega in ga opomni, da se bliža večerja.
Psi s posebnimi potrebami potrebujejo priložnost
Evan priznava, da je imel vedno posebno naklonjenost do psov, ki zaradi zdravstvenih težav ali invalidnosti težje najdejo dom.
Z ženo si želita nekoč imeti več prostora, da bi lahko začasno sprejela še več takšnih živali.
Zgodbi Edija in Gizma kažeta, da zdravstvene omejitve ne pomenijo nujno slabše kakovosti življenja. Ob ustrezni oskrbi, prilagojenem okolju in potrpežljivih skrbnikih lahko tudi psi s posebnimi potrebami živijo zadovoljno in aktivno.
Obenem posvojitev takšnega psa pomeni, da se v zavetišču sprosti prostor za drugo žival, ki potrebuje pomoč.
Preberite tudi: Aljaški malamut North 13 ur grel svojega lastnika v snegu
