Ti pa lahko prenašajo nevarnega zajedavca, ki pri psih povzroča resno bolezen, v najhujših primerih tudi smrt.
Posebna previdnost je potrebna pri psih, ki radi raziskujejo vrtove, gosto rastlinje in odpadlo listje.
Nevaren zajedavec, ki napada pljuča in srce
Pljučni črv Angiostrongylus vasorum, znan tudi kot francoska srčna glista, je zajedavec, ki živi predvsem v pljučnih arterijah in desnem delu srca okuženega psa.
Kot pojasnjuje Evropski znanstveni svet za zajedavce hišnih živali (ESCCAP), se psi najpogosteje okužijo z zaužitjem okuženih polžev ali lazarjev. Do okužbe lahko pride tudi ob zaužitju nekaterih drugih živali, ki prenašajo ličinke zajedavca, na primer žab.
Pes lahko polža zaužije namenoma ali po nesreči, denimo med raziskovanjem trave, listja ali predmetov na vrtu.
Zakaj je nevarnost večja jeseni?
Polži in lazarji so posebej aktivni v vlažnem vremenu. Jeseni jih zato pogosto najdemo pod odpadlim listjem, v visoki travi, ob vrtnih poteh in na drugih senčnih mestih.
Vendar okužba ni omejena na jesen. Po podatkih ESCCAP je tveganje odvisno od lokalnih podnebnih razmer in prisotnosti zajedavca, zato se lahko psi okužijo tudi v drugih letnih časih.
Znaki okužbe s pljučnim črvom
Okužba je lahko sprva neopazna. Nekateri psi razvijejo blage simptome, pri drugih pa lahko bolezen hitro napreduje.
Po podatkih veterinarskega priročnika MSD Veterinary Manual so najpogostejši znaki:
- kašelj in oteženo dihanje,
- zmanjšana telesna zmogljivost in utrujenost,
- izguba apetita in hujšanje,
- nenavadne krvavitve ali podplutbe,
- nevrološke motnje,
- v najhujših primerih nenaden kolaps.
Zajedavec lahko povzroči resne motnje strjevanja krvi, zaradi katerih se pojavijo tudi notranje krvavitve.
Posebej nevarno je, da vsi okuženi psi ne kažejo značilnih dihalnih simptomov. Pri nekaterih se bolezen najprej pokaže s krvavitvami ali drugimi zdravstvenimi težavami.
Pljučni črv je prisoten tudi v Sloveniji
V raziskavi, objavljeni leta 2013, so strokovnjaki pregledali vzorce 3.345 psov iz Slovenije. Protitelesa proti zajedavcu Angiostrongylus vasorum so odkrili pri 1,8 odstotka psov, antigene zajedavca pa pri 1,3 odstotka.
Raziskava je potrdila prisotnost zajedavca v Sloveniji, vendar ti podatki ne odražajo nujno njegove današnje razširjenosti.
stock.adobe.com
Kako zaščititi psa?
Najpomembnejši preventivni ukrep je preprečevanje zaužitja polžev in lazarjev.
Pri psih, ki radi pobirajo stvari s tal, je potrebna dodatna pozornost. Polži se lahko skrivajo tudi na pasjih igračah, v posodah z vodo in na drugih predmetih, ki jih puščamo zunaj.
ESCCAP svetuje, naj se skrbniki o ustrezni zaščiti pred zajedavci posvetujejo z veterinarjem. Vsa sredstva za odpravljanje notranjih zajedavcev namreč niso učinkovita proti pljučnemu črvu.
Če pes kaže znake okužbe, je pomemben čimprejšnji veterinarski pregled. Za ugotavljanje okužbe so na voljo posebne preiskave blata in drugi diagnostični testi.
Pravočasno zdravljenje lahko reši življenje
Okužbo s pljučnim črvom je mogoče zdraviti z ustreznimi protiparazitnimi zdravili. Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od pravočasne diagnoze in resnosti bolezni.
Pri psih z napredovalo okužbo je lahko potrebno tudi intenzivno podporno zdravljenje zaradi težav z dihanjem ali motenj strjevanja krvi.
Preberite tudi:
