Obenem so velike pasme psov so bolj dovzetne za bolezni, povezane s staranjem.
Psi so idealen model za preučevanje staranja, saj znotraj ene vrste kažejo ogromne razlike v življenjski dobi.
Evolucijski biolog Noah Snyder-Mackler z univerze Arizona je s svojo ekipo opravil prvo genetsko analizo različnih pasem psov, ki razkriva, zakaj je tako.
Ključna ugotovitev: oslabljen nadzor nad ‘skakajočimi geni’
Raziskovalci so analizirali genetske podatke 864 psov in se osredotočili na metilacijo DNK – naravni proces, pri katerem se na DNK pritrdijo metilne skupine, ki delujejo kot stikala za vklop ali izklop genov. Metilacija je pomemben kazalnik staranja.
Ugotovili so, da se s staranjem psov slabša metilacija posebne skupine prenosljivih elementov, imenovanih ‘skakajoči geni’ ali LINE1.
Ti elementi se lahko sami kopirajo in vstavljajo na različna mesta v genomu, kar povzroča poškodbe DNK, genetsko nestabilnost in različne bolezni.
Veliki psi izgubijo približno 35 odstotkov več metilacije LINE1 kot manjši psi, kar pomeni, da je njihov nadzor nad temi geni šibkejši, zato se starajo hitreje.
»To kaže, da je hitrejše staranje velikih psov lahko vsaj delno posledica šibkejšega nadzora teh ‘skakajočih genov’,« je povedal soavtor študije Blaise Mariner.
stock.adobe.com
Bi lahko ugotovitve pomagale psom in tudi ljudem?
Ni še povsem jasno, ali aktivnost LINE1 neposredno povzroča staranje, a raziskava potrjuje, da so ti deli genoma ključno področje za preučevanje biološkega staranja. Ugotovitve bi lahko vodile tudi raziskave podobnih genetskih sprememb pri ljudeh.
»Če se to potrdi, bi lahko ciljanje na te elemente ali mehanizme, ki jih uravnavajo, predstavljalo obetavno smer za razvoj prihodnjih terapij, ki bi podaljšale zdravo življenjsko dobo pri ljudeh,« je zaključil Snyder-Mackler.
Preberite tudi:
Nova raziskava o staranju: Kaj je pomembno za dolgo življenje psov?
Nova raziskava o staranju: Kaj je pomembno za dolgo življenje psov?
