V Zvezi nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije opozarjajo, da bi takšne spremembe pomenile resen korak nazaj pri zaščiti živali v Sloveniji.
V društvih poudarjajo, da spremembe zakonodaje v zadnjih letih niso nastale “zaradi politike”, temveč kot odziv na konkretne primere zanemarjanja, zlorab in sistemskih pomanjkljivosti pri zaščiti živali.
Zakonodaja je namenjena zmanjševanju trpljenja živali ter večji odgovornosti lastnikov in institucij.
Na družbenih omrežjih so se v zadnjih dneh pojavili številni odzivi društev in posameznikov. Med drugim opozarjajo, da “živali niso politično vprašanje”, temveč vprašanje etike, odgovornosti in družbenega razvoja. Pod objavami se vrstijo tudi odzivi javnosti, od podpore strožji zaščiti živali do kritik, da je del zakonodaje preveč obremenil kmetijstvo in rejce.
Katere spremembe so po novem spet pod vprašajem?
Med najbolj izpostavljenimi spremembami zadnje novele zakona so:
- prepoved kastracije pujskov brez anestezije in protibolečinskih sredstev,
- postopna prepoved baterijske reje kokoši ter
- obvezno označevanje mačk z mikročipi.
Prav te določbe so v zadnjih mesecih sprožale burne odzive dela kmetijskega sektorja. Na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije so opozarjali predvsem na stroške prilagoditev in konkurenčnost slovenskih rejcev v primerjavi z drugimi državami EU. Del določb trenutno presoja tudi ustavno sodišče.
»Živali niso orodje za politične obračune«
V Zvezi za živali poudarjajo, da morebitnemu zmanjševanju standardov zaščite živali odločno nasprotujejo. Ob tem pričakujejo, da bo nova vlada pred morebitnimi posegi v zakonodajo opravila širši strokovni dialog z veterinarsko stroko, nevladnimi organizacijami in javnostjo.
Organizacije opozarjajo tudi, da odnos družbe do živali veliko pove o stopnji sočutja in odgovornosti v družbi.: »Slovenija bi morala slediti sodobnim standardom zaščite živali, ne pa sprejemati odločitev, ki nas vračajo nazaj.«
